Doktor Avguštin Malle, predsednik Slovenskega šolskega društva v Celovcu.

Navezal bi na nekatere misli, ki so bile že izrečene, glede na spremembo ozračja na Koroškem. Vendar to, mislim, da je treba to, kar je zdaj Nanti Olip nazadnje povedal, vzeti zelo resno. To ozračje je posledica delovanja celovške univerze – ali pa v veliki meri delovanja profesorja celovške univerze. In zato je tako pomembno – ali bi bilo tako pomembno, da se kontakti tudi na tej ravni med visoko šolo oziroma univerzo v Celovcu in slovenskimi visokošolskimi zavodi, v Sloveniji okrepijo in izgrajujejo. Mislim, da ne gre samo za slovenščino, temveč za celoten spekter univerzitetnega dela v Celovcu, in menim, da bi bilo popolnoma pravilno, če bi se tudi kandidati iz Slovenije prijavljali na razpise celovške univerze za razna profesorska mesta v Celovcu. To delajo v veliki meri interesenti, kandidati iz Nemčije in so tudi uspešni. Mislim pa, da iz Slovenije tega ni in to je napačno.

Pomembno bi bilo, da bi se Slovenci v veliko večji meri pozanimali tudi za delo, torej slovenski visokošolski učitelji pozanimali za delo na celovški univerzi. Razpisi so javni in smilim, da posebnih jezikovnih ovir to zadevno ni, ker je tudi angleščina - že postaja predavalski jezik na celovški univerzi in Slovenci to zadevno dobro kvalificirani.

Kar zadeva zdaj naše delo, delo Slovenskega šolskega društva, bi poudaril sledeče; da je naša vloga predvsem v tem, da nudimo našim dijakom neko tako okolje, kjer je slovenščina permanentno prisotna in to nam tudi uspeva v veliki meri s tem, da prihaja precej dijakov trgovske akademije in slovenske gimnazije iz Slovenije in da so pomešani s slovenskimi dijaki, torej s Koroške in da je neka pogovorna situacija permanentno dana tudi v slovenščini.

Imamo pa tudi take probleme, bi rekel, da se nekateri starši iz Slovenije v primeru vzgoje v vrtcih - predvsem hočejo, da bi mi posredovali nemščino, kar ni naša zadeva, ni naša naloga, mi smo slovenska ustanova.

Je pa tudi - še drugi namig bi dal. Kako je bilo že omenjeno? Obhod naj bi prišel personal za te naše ustanove mislim, da so ti asistenčni učitelji, ki jih pošilja na Koroško ministrstvo za šolstvo zelo pomembni, nekateri so že našli tudi po svojem stažu, ko se ga opravili, zaposlitev na Koroškem v novih srednjih šolah, ali tudi na drugih šolah. In to je seveda posebna kvaliteta potem tudi jezikovnega pouk. Ne bi rekel, da so Koroški Slovenci morda jezikovno manj usposobljeni, ampak pomembno je, da so ti učitelji, imajo določene povezave s svojimi sovrstniki v Sloveniji in tako pride do bolj intenzivnih povezav tudi s slovenskimi šolami tukaj v Sloveniji.

Kar bi bili morda še treba omeniti, je to, da naša prizadevanja gredo v smer, da tudi mi kot ustanova najdemo čim več povezav z ustanovami v Sloveniji in tu je tudi že bilo omenjeno to prizadevanje, seminar za zamejske vzgojitelje. Pri nas, moram reči, da so vsi, mislim zdaj vsi vzgojitelji, ki jih imamo, iz Slovenije, kar je deloma pozitivno, deloma pa bi jim seveda radi tudi med Koroškimi Slovenci našli kakšnega kandidata, ki bi se izobraževal tu na tem področju v Sloveniji in bi bilo potrebno, da se glede tega morda bolj natančno enkrat pogovorimo.

Kolega Olip je že omenil pomen, pa tudi drugi seveda, pomen dela Lucije Fejnik. Mi imamo dejansko stalno probleme z vzgojiteljicami v vrtcih, ker jih enostavno primanjkuje. In tudi glede tega bo treba premisliti na kakšne način bi to ali drugo vzgojiteljico le mogli pripeljati na Koroško iz Slovenije in seveda tudi s tem izboljšati jezikovno ponudbo.

Imamo pa določen problem tudi na tem področju, kot veste moramo na osnovi zakona imeti določene pedagoške koncepte za naše vrtce, dvojezične vrtce, kar pa v občinskih vrtcih, ki so deklarirani tudi kot dvojezični, morda ni dano v tej meri, zato bi bil naš predlog, da se valorizira uspeh dvojezičnih otroških vrtcev skupno z nekim odborom, ali kakim človekom, bi to delal strokovno in sicer pod okriljem celovške in ljubljanske univerze. Meni se zdi, da je - ostajajo možnosti glede tega in da bi bilo to tudi zelo potrebno, na splošno bi rekel, da se mi trudimo glede financiranja našega mladinskega doma in naše dejavnosti to zadevno v smeri, da izhajamo finančno brez večjih primanjkljajev in bi se rad danes tudi zahvalil ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da je letos prenakazalo zdaj celotna odobrena sredstva, kar nam ogromno pomaga. Tudi to je treba pozitivno omeniti.

Nadalje je treba povedati tudi to, da je v naših treh vrtcih - trenutno zahaja - da je tam 101 otrok in imamo v oskrbi 120 dijakov in dijakinj, deloma oziroma večinoma iz Slovenije. Usluge našega mladinskega centra, bi tu lahko rekli, pa trenutno se poslužuje okoli 580 šolarjev in šolark oziroma otrok od otroškega vrtca, tja do študenta, ker imamo v domu tudi približno 10 študentov celovške univerze oziroma konservatorija. Mislim, da je to posebna dejavnost in tudi uspehi na katere gledamo so kar zadovoljivi. Mislim, da v lanskem letu niti en dijak, ki je bival v našem domu ni negativno zaključil šolanja, kar je seveda tudi določeno priznanje našim vzgojiteljem.

Hvala lepa.