Moje ime je Nanti Olip, zastopam Narodni svet koroških Slovencev, upravičujem predsednika dr. Inzka.

Morda za uvod en pomemben podatek. V Radovljico sem se pripeljal s skrajnega zahoda Ziljske doline, ker sem bil danes na inšpekcijskem obisku na dvojezični šoli v Ziljski dolini, kjer je vladalo več let jezikovno zatišje. Dve šolski leti nazaj je bila to ljudska šola z enim razredom in štirimi šolskimi stopnjami. Ko se je tam prebudila slovenščina ima danes šola štiri razrede. Na vsaki šolski stopnji je približno deset otrok - plus, minus. In na vsaki šolski stopnji je prijavljeno skoraj polovica otrok. Za skrajni jezikovni rob senzacionalen podatek, ki temelji na faktorjih, ki sem jih danes točneje preveril. Dosledni dobro izobraženi učitelji so se uprli političnemu pritisku in začeli posredovat kvaliteten dvojezični pouk, ki je našel odprta ušesa, srca in tudi pripravljenost za prijave pri starših. Tam so mladi učitelji, ki jim je slovenščina zelo pri srcu in je ne posredujejo kot en učni predmet, temveč tudi z nekim navdušenjem, ki se je prejelo otrok. Sam sem bil tam v poklicu poklicanosti, odgovornosti strokovnega nadzornika za katoliški verouk, ki je moral informacijo članov komisije obvezni učni predmet na Koroškem. In tu sem pristojen za dodelitev in seveda tudi kvaliteto tega učnega predmeta le za 58 učiteljev, kar ni tako malo. Ugotovil sem v tem zadnjem letu v odgovornosti strokovnega nadzornika, da je področje verouka pravzaprav doslej izpadlo iz dodatnih izobraževalnih programov Republike Slovenije in to bi rad nekako tu izpostavil in prosil za pomoč Pripravljamo visokošolski dopolnilni študij za učitelje iz obveznostnega območja dvojezičnega šolstva in to so deloma učitelji, ki ne znajo besede slovensko. Seveda pa bi morali znati vsaj osnovne vede za srednje šole, nove srednje šole in pri zadostni motivaciji zdaj osem začetnikov učenja slovenskega jezika in to ne iz južne Koroške, to so kandidatke veroučiteljice, ki prihajajo iz trga Feldkirchen, ki prihajajo iz okolice Špitala in so delno zaposlene na veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva.

Če smem zapovrstjo nanizati nekaj problemov, ki jih vidim in bi seveda klicali po eni pozitivni rešitvi. Če se lotim višjih šol na Koroškem imamo tri centralne izobraževane ustanove, eno ste danes videli, poleg tega se poučuje slovenščina tudi še v Velikovcu in Beljaku. Tam pa imamo dejansko problem, da je izobraževalna regija Zapat, Beljak in Zapat proti Šmohorju, doslej bila podhranjena. Številni otroci so iz te regije Beljak in okolica, da navedem / nerazumljivo/ in druge šole, ker mi ravnateljice ravno zdaj v tej fazi opisovanja javljajo, da nastaja problem pri prijavah, ker ni nadaljevanja, logičnega nadaljevanja v jezikovni izobrazbi. Temu bo treba posvetiti v prihodnje še več pozornosti, a so to nove srednje šole ali pa so višje šole, da dobi tudi Beljak en profil kvalitete, da omenim samo s preselitvijo Infineona(?), kjer bodo v prihodnje ti ljudje, ki prihajajo iz vsega sveta so se odločili za privatno šolo v Vrbi, Velden, ob Vrbskem jezeru. Prihajajo tudi delavci, ljudje iz Slovenije, ki bodo tam zaposleni in tu bo treba le nekako tudi bolj osredotočiti pozornost na to regijo Beljak in zapadno(?) od Beljaka proti Šmohorju.

Vi ste bili verjetno tudi v Šentjakobu danes. Situacija vam je znana in tudi mešanica dijakov tam, od katerih jih nekaj prihaja iz Slovenije, s tem povezano seveda tudi problematika vzdrževanja dijaških domov. Tu mislim je treba skupaj gledati, iskati vse možnosti, kako postaviti te dijaške domove na tudi tisto kvalitetno in predvsem finančno tako zagotovljeno raven, da bo ta bonus jezikovnega znanja, ki ga prenašajo tudi dijaki iz Slovenije… jaz govorim o kvalitetnem bonusu, boljšem znanju jezika, da bo to tudi v prihodnje zagotovljeno. Na osnovnih šolah, na ljudskih šolah, če pogledam po 40-letnem poklicnem delu, ki me je vodilo skoraj po celotni južni Koroški in danes z vidika strokovnega nadzornika še širše lahko pogledamo to realnost, bi sugeriral eno, da se okrepijo tisti programi, ki so zelo učinkoviti. Verjetno ste / nerazumljivo/ ste danes slišali tudi o programu jezikovnih tednov, ki smo jih začeli pred 13 leti na osnovni šoli v Piranu. Želja je seveda, da bi se ti programi nadaljevali, če si pogledam rezultate, da / nerazumljivo/ dijak prej ko slej drži rekord pri jezikovnem zakladu na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu z nad 90 izrečenimi slovenskimi besedami v eni minuti. In to je učinkovitost, ki je višje učinkovitosti ne poznam. En teden – to se pravi, mi smo to delali vedno na 3. in 4. šolski stopnji – vsak absolvent ljudske šole do 10. leta je živel in se učil dva tedna v Sloveniji. Prošnja na pristojno ministrstvo, da se zagotovijo tudi personalni resursi na teh šolah, kjer to ponujajo, kjer je to dodatna obremenitev za šolski vsakdan in redno prihajajo – lani je bilo 350 otrok – redno prihajajo in s tem pride ena naravna zmes v razrede. Potrebujejo se dodatne pedagoške kapacitete, to bi bila ena zelo, zelo velika pomoč vsem tem šolam, ki so pripravljene to delati in te tedne opraviti v Republiki Sloveniji.

Opozoril bi še na eno možnost, ki jo vidim kot zelo realno in zelo učinkovito za pridobivanje znanja jezika. To so te obšolske dejavnosti, ponudbe, kjer ima Slovenija v okviru obšolske dejavnosti 18 domov. In tu, mislim, da kapacitete še niso v celoti izkoriščene. Če zdaj le registriram (?) eno neverjetno zanimanje – del učiteljev katehetov za učenje slovenščine, bi tu želel dodatne ponudbe, ker bi rad zagotovil tudi jezikovno kvaliteten pouk. In to je možno samo - če me ljudje že prosijo in vprašajo, bi to lahko delali v Sloveniji, da tu odpremo skupaj z Ministrstvom za šolstvo, izobraževanje in šport dodatne možnosti, da tem to tudi ponudimo – v tem trenutku! Ko ljudje to sami želijo, je učenje najbolj učinkovito.

V zaključku morda še ena prošnja. Ne vemo, koliko ste se seznanili s problematiko slavistike in s tem povezane slovenistike na Univerzi v Celovcu. Mislim, da ko s skupnimi močmi in prizadevanji le morda nam skupaj uspe, da se to znižanje ponudbe zaustavi. Jaz vidim edino šanso v izjemni ureditvi, ki je utemeljena po 8. členu avstrijske Ustave z državnim ciljnim določilom, in seveda tudi utemeljena na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe. In če pade ta ponudba – od kod bomo mi jemali personalne resurse v prihodnje za naše srednje, visoke šole, gimnazijo, trgovsko akademijo, če te ponudbe v Celovcu ni. Mislim, da tu ne gre za matematično finančno izračunico, temveč tu gre za izjemno, ampak zavestno postavljeno dejanje. Slovenistika mora biti v polnem obsegu in polni ponudbi na celovški univerzi tudi naprej.

Hvala lepa za pozornost.