Govor

Roman Gruden

Gospa predsednica, hvala lepa za povabilo na današnje srečanje, na neke vrste terenski seminar. Mislim, da je bilo zelo zanimivo in poučno za vse skupaj. Na šolah smo bili res lepo sprejeti, tudi na generalnem konzulatu je bilo zelo zanimivo in poučno. Tako sem prepričan, da se bomo vsi skupaj s pozitivnimi spomini vračali kasneje domov.

Morda bi dodal to - nekaj je bilo že povedanega -, naše ministrstvo dejansko skrbi za strokovni input, strokovno podporo, v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom za Koroško. Moram reči, da tam že nekje od leta 1972 zelo intenzivno sodeluje, še prej, ko je bil Komite za izobraževanje, še v času Jugoslavije, in potem kasneje, skratka, naše ministrstvo z Deželnim šolskim svetom. Načeloma se letno srečujemo ali pri nas ali gor in poskušamo sproti reševati morebitna odprta vprašanja. Kot ministrstvo smo pristojni predvsem za strokovni input, strokovno podporo, kar pomeni, da vse oblike izobraževanja, ki so namenjene učiteljem v Sloveniji, so seveda odprte tudi za učitelje iz zamejstva, na splošno, zdaj tu ne govorimo samo o Koroški. In katerikoli učitelj, ki bi se rad izpopolnjeval v Sloveniji na ta način, na raznih seminarjih, katalogih raznega strokovnega izpopolnjevanja, ima odprte roke, lahko pride in mi tudi to subvencioniramo. Poleg tega pa organiziramo posebne, specifične seminarje, strokovna izpopolnjevanja, bodisi takšna, ki so bilateralno dogovorjena na podlagi programa sodelovanja z Republiko Avstrijo, in potem tudi takšne, ki so dogovorjena na podlagi dogovorov, ki jih imamo z Deželnim šolskim svetom na Koroškem, v Celovcu. Tako je možnosti zelo veliko. na Koroškem, v Celovcu. Tako je možnosti zelo veliko. Seveda, učitelji se odzivajo, nekateri bolj, nekateri manj. Vsak ima svoje obveznosti tudi znotraj šolskega prostora, ampak lahko smo zadovoljni, če pogledamo nazaj, vsako leto je več kandidatov, ki se potem odzovejo na ta razna izobraževanja. Recimo, tega velikega seminarja, ki ga vsako leto organiziramo, se udeleži tudi do 80 učiteljev vsako leto. Potem so pa še razni specifični seminarji tekom leta, glede na specifično orientacijo, glede na učiteljske zbore, glede na šole. No, lahko tudi povem, ko smo prej omenjali vzgojiteljice, ravno na začetku aprila bo za več kot dva tedna ca 20 vzgojiteljic s celovške vzgojiteljske šole v Ljubljani. Deležne so strokovnega izpopolnjevanja tako v šoli kot tudi v vrtcu, skratka, opravljajo svojo prakso. Tu odlično sodelujemo z gospo Lucijo Ogorevc-Feinig, ki je koordinatorica bodočih vzgojiteljic na Koroškem in je tudi vedno povabljena na to našo mešano komisijo z Deželnim šolskim svetom. In to v bistvu mi vse plačujemo. Poleg tega naj tu samo omenim zadeve, ki jih imamo tudi za dijake. Torej, vsi dijaki srednjih šol, da lažje razumemo, pri nas - na Koroškem so to višje srednje šole, torej, trgovska akademija, zvezna gimnazija in višja šola za gospodarske poklice, kjer smo na koncu bili -, vsi ti dijaki so deležni posebne jezikovne kopeli; šola se odloči, ali je to drugi letnik, tretji letnik ali kakorkoli. Ko pridejo v Ljubljano na celotedensko dodatno izpopolnjevanje v jeziku, to izvajamo v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi oziroma tuj jezik. Zraven poteka povezovanje s šolami, spoznavanje kulturnega prostora, so na raznih dejavnostih, tudi to mi vse financiramo. Potem, recimo - no, tu vidim gospoda, gospod Bleiss je v velikih vlogah, med drugim tudi kot ravnatelj Dijaškega doma v Celovcu -, enkrat na leto se tudi predstavniki dijaških domov iz zamejstva dobijo v Sloveniji, se organizira za njih, torej za pedagoške delavce dijaških domov iz zamejstva, poseben seminar, tako se potem tudi tam vsako leto vsaj enkrat vidimo. No, pa naj mogoče še omenim posebne ekskurzije. Sploh na začetku so bile to bolj maturantske ekskurzije. Gimnazija gre še vedno v tej smeri, da želi imeti maturantsko ekskurzijo, ostali dve srednji šoli sta se odločili, da bi te terenske seminarje, kot smo jih poimenovali, pomaknili v kakšno leto prej, kar je bolje tudi za kasnejše sodelovanje. No, in gredo potem tudi dober teden po Sloveniji, spoznavajo, vsaka šola glede na svojo specifiko, slovensko okolje, kulturo. Tudi glede na orientacijo šole, recimo, je kakšna ekskurzija bolj usmerjena v spoznavanje, recimo, turističnih znamenitosti, poslovnih, kakšna bolj v kulturno sfero, tako je kar precej tega. Aja, no, pa še to, da ne pozabim, na Koroškem imamo sedem asistentov slovenskega jezika, ki pomagajo po šolah, to so učitelji slovenskega jezika kot drugega ali tujega jezika, prav posebej formirani v tej smeri, da toliko lažje delajo s skupino dijakov in tudi učiteljev, ki delajo z otroki, dijaki, ki jim je slovenščina lahko prvi materni, drugi ali kakršenkoli že jezik, skratka, več imamo teh klasifikacij. No, da ne bom predolg, delujemo tudi v smeri logistične podpore, se pravi, nabave učbenikov, razne periodike, pač glede na želje in potrebe šol. Nekateri se malce bolj obračajo na nas, nekateri malo manj, načeloma pa te zadeve dejansko usklajujemo z Deželnim šolskim svetom in potem se nekako sproti dogovarjamo, če je karkoli še aktualnega.

Toliko mogoče samo na hitro. Načeloma velja to, da so vsi učenci in dijaki na Koroškem vabljeni, da sodelujejo v vseh aktivnostih, ki so namenjene šolski populaciji v Sloveniji, torej tudi na vseh raznih tekmovanjih, ki so bila danes omenjena. Je pa seveda potem na strani učitelja, ali to organizira ali ne na šoli. Ponekod v zamejstvu to zelo dobro lavfa, ponekod malo manj. Saj veste, odvisno je od učiteljev, od šole, od ravnatelja in tako naprej. Tako da, no pa še razne poletne šole slovenskega jezika, jih je tudi celo vrsto, da zdaj ne specificiram. In potem ti razni centri za šolske in obšolske dejavnosti in tako naprej. Skratka, to, kar je namenjeno populaciji v Sloveniji je seveda tudi njim. Nekateri se bolje odzovejo, nekateri manj, to je spet odvisno od šole do šole. Mogoče za enkrat na kratko.

Hvala lepa.