Najlepša hvala, spoštovana gospa predsedujoča. Spoštovane gospe poslanke in poslanci.

Predlog deklaracije, ki ga je Vlada pripravila 12. zapored, odkar je Slovenija članica unije, je danes pred nami. V njem so predstavljeni dosjeji, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v Svetu, in usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali v procesu odločanja na ravni EU. Pomemben cilj tega dokumenta je tudi okvirna seznanitev slovenske javnosti z aktualnimi vprašanji v Evropski uniji. Predlog upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18-mesečni program tria predsedujočih držav Sveta Evropske unije, Romunije, Finske, Hrvaške, pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in inštitucij Evropske unije. V tokratnem predlogu deklaracije smo posebej izpostavili naslednja prednostna področja: evropske volitve 2019 in institucionalne spremembe, razpravo o prihodnosti Evropske unije in posvetovanje z državljani, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvira po letu 2020, priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodnje Evropske unije in krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Naj najprej na kratko izpostavim samo nekaj splošnih poudarkov iz aktualnega dogajanja v uniji. Evropska unija je letos pred velikimi spremembami. Volitve maja 2019 bodo prinesle drugačna politična razmerja v Evropskem parlamentu. Imenovani bodo novi voditelji inštitucij Evropske unije. Izteka se 5-letni institucionalni in zakonodajni cikel, z njim pa tudi usmeritve iz sedanje strateške agende. Pričakujemo novo strateško agendo Evropske unije, v kateri naj bi voditelji držav članic razpravljali na neformalnem vrhu 9. maja 2019, potrjena pa bo na rednem zasedanju Evropskega sveta junija letos. Poudariti želim velik pomen časa pred volitvami, ko si moramo v sodelovanju s predstavništvom inštitucij Evropske unije v Sloveniji intenzivno prizadevati za dvig volilne udeležbe. Temu so bila v zadnjih letih med drugim posvečena tudi naša prizadevanja za izboljšanje komunikacije s slovenskimi državljani in vključitev javnosti v posvetovanje o prihodnosti Evropske unije. Vlada bo nadaljevala s posvetovanji z državljani tudi v tem letu, pred evropskimi volitvami in po njih. Slovenija se bo še naprej zavzemala za trdno, tesno, povezano in enotno Evropsko unijo, ki se bo sposobna učinkovito soočati s prihodnimi izzivi. V našem interesu so spoštovanje enakosti in solidarnosti držav članic kot 2 ključnih načel evropskega integracijskega procesa ter jasna pravila igre, ki morajo veljati za vse enako. Ena od najpomembnejših horizontalnih nalog v naslednjem obdobju bodo gotovo pogajanja o večletnem finančnem okviru Evropske unije po letu 2020. Komisija je predlagala ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira, ki je realno primerljiv s sedanjim. Tako bo možno dodatno financirati ključne nove prioritete, kot so migracije, digitalizacija, varnost in obramba, ter hkrati ohraniti razumen obseg sredstev za 2 pomembni politiki proračuna Evropske unije, kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko.

Naj se dotaknem še druge teme, ki že nekaj let zaposluje države članice in inštitucije Evropske unije, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Kakor se kaže v zadnjih dogajanjih, negotova politična situacija v Združenem kraljestvu povečuje možnost za neurejen izstop. Za Evropsko unijo je dogovorjeni izstopni sporazum edina in najboljša rešitev, ki po eni strani omogoča urejen in nadzorovan izstop Združenega kraljestva iz evropske povezave, po drugi strani pa na ustrezen način spoštuje pravo Evropske unije in varuje pravice njenih držav članic. Pogoj za ureditev prihodnih odnosov je sprejem sporazuma o izstopu. Na britanski strani je največja težava za sprejem sporazuma vprašanje irske meje, o katerem pa se Evropska unija ne želi ponovno pogajati. Glede na čedalje večje možnosti izstopa brez dogovora Evropska komisija in države članice nadaljujemo s pripravami za vse morebitne izide.

Ker pa naj bi se na Odboru za zunanjo politiko posvetili predvsem področju zunanjih zadev, bom v nadaljevanju povedal nekaj več o tem poglavju iz predloga deklaracije. Kot veste, je težko natančneje predvideti dogajanje v mednarodni skupnosti za leto in pol vnaprej. Toda kljub temu so nekatere načelne usmeritve za delovanje in sooblikovanje politike Evropske unije na področju zunanjih zadev, kadar smo jih zapisali v deklaracijo, jasne. Slovenija se bo tudi v prihodnjem obdobju zavzemala za EU z močno in enotno skupno zunanjo politiko in s tem tudi varnostno politiko in za Evropsko unijo, ki bo sledila svojim načelom in vrednotam. Dejstvo je, da posamezne države članice ne morejo same reševati varnostnih izzivov težko predvidljivega mednarodnega okolja. Podobno velja tudi za širšo mednarodno skupnost, ki se žal sooča s trendom odmikanja od multilaterizma. Ob mnogih prepletenih svetovnih izzivih in hkratnem zaznavanju geopolitičnih trenj in merjenj moči med velesilami ocenjujemo, da potrebujemo več multilateralizma in ne manj. Slovenija se bo zavzemala za mir, varnost in politično stabilnost tako v neposrednem in širšem sosedstvu Evropske unije kot drugje po svetu, kjer se soočamo z dalj časa trajajočimi politično-varnostnimi krizami in težkimi humanitarnimi razmerami. Slovenija bo spodbujala nadaljnji aktivni pristop Evropske unije za napredek pri iskanju mirnih političnih rešitev vseh zunanjih kriz. Pri tem bo opozarjala na človekovo varnost, spoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in humanitarnega prava. Prizadevala si bo tudi za krepitev vloge Evropske unije kot največje globalne donatorice mednarodne humanitarne pomoči. V naslednjem obdobju bomo seveda še naprej pozornost usmerjali regiji zahodnega Balkana. Slovenija se vedno zavzema za individualni pristop do posameznih držav regije ter kredibilno odzivnost na strani Evropske unije. Slovenija bo poudarjala pomen širitvene politike kot najuspešnejšega orodja Evropske unije za zagotavljane stabilnosti in napredka v regiji. Med globalnimi izzivi, s katerimi se bomo v Evropski uniji še naprej resno ukvarjali, bodo predvsem novodobni varnostni izzivi, hibridne in kibernetske grožnje, širjenje dezinformacij, pa tudi boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter učinki podnebnih sprememb na globalno varnost in stabilnost. Varnost Slovenije in Evropske unije in njenih državljanov ostaja in bo ostala na prvem mestu. Tako bo Slovenija aktivno sodelovala v procesu nadaljnje krepitve skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, tako njenih vojaških, kot tudi civilnih vidikov. Še naprej bo glede na interese in zmožnosti sodelovala tudi na misijah in operacijah Evropske unije v bližnji in daljni soseščini Evropske unije.

Najlepša hvala za dano besedo. Hvala.