Hvala.

Dober dan! Najprej bi vse pozdravila v imenu Odvetniške zbornice Slovenije in se zahvalila za povabilo.

Odvetniška zbornica je stanovska organizacija največjih uporabnikov Zakona o nepravdnem postopku. Se pravi, mi smo tisti, ki ga dnevno uporabljamo, ki smo dnevno na sodiščih in v živo doživljamo pomanjkljivosti tega postopka, pa tudi dobre strani. Tako bi šla kratko skozi določila členov in ustavila se bom tam, kjer nismo bili slišani, izpustila bi tisto, kjer smo bili slišani, in se zahvaljujem za to, da ste naše pripombe upoštevali, ker so to pripombe iz življenja ZNP.

Začela bi kar na začetku, ustavila bi se pri 11. členu. Samo omenila bi, da se v evropsko zakonodajo na področju prava in pristojnosti uvaja pojem običajnega bivališča; sicer so to predpisi, ki se ukvarjajo z mednarodnimi elementi, ampak teh mednarodnih elementov je vedno več, tudi v teh naših nepravdnih postopkih. Opozorili bi na to, da se v določenih nacionalnih zakonodajah ta pojem že uporablja. Ne bom se več kot toliko ustavljala pri tem, ker smo o tem že pisali, zato bi šla kar na konkretna vprašanja.

Pri členu 23, ko se pogovarjamo, kaj je tu vsebina predloga. ZNP daje široko možnost laičnega zastopanja v nepravdnih postopkih in je to laično zastopanje velikokrat razlog za zastoje v postopku in se o tem resnično premalo govori. V zasebnih pogovorih, pa tudi iz lastnih izkušenj pri teh postopkih vidim, kaj pomeni laično zastopanje. Pomeni, da se sodnik veliko ukvarja s pojasnjevalno dolžnostjo, kaj je to vsebina materialnega, kaj je to procesnega predpisa, vračanje vlog, skratka tukaj bomo imeli opravka z veliko laičnega zastopanja in veliko s tem povezanimi težavami. Kaj to pomeni? To pomeni vračanje vlog v popravo, dajanje rokov za popravo. Zdaj, če imamo subsidiarno uporabo ZPP, pomeni 15 dni, pomeni to, da se bodo te vloge lahko vračale nazaj, nepopolne, skratka jaz dajem v razmislek tako strokovni javnosti kot vsem, ki imate vpliv na vsebine in na to kaj bo nek zakon, kako bo neko vprašanje v zakonu urejeno, da vendarle začnimo razmišljati o profesionalizaciji zastopanja v postopkih zlasti tam kjer je potrebno zavarovati šibkejšega. Ko govorim o šibkejšem, govorim o otrocih, govorim o mladostnikih, to se pravi, otrocih, ki jih podelimo procesno sposobnost s petnajstimi leti, govorim o osebah v postopkih postavitve pod skrbništvo, ki smo jim prej po domače povedali, tudi odvzem ali pa omejitve poslovne sposobnosti. Govorim o teh šibkejših, da ne omenim tudi tega neravnovesja, ki ga recimo Francozi, francoska zakonodaja omenja pri ureditvi procesnega položaja zakoncev v teh pri urejanju njihovih medsebojnih razmerjih, kot smo slišali na predavanju, je bilo rečeno, da se ravno zaradi tega ravnovesja, te nemogoči oziroma zaščite šibkejšega pred močnejšim je obvezno zastopanje odvetnika v teh postopkih zakonsko urejeno. Skratka, pri sami vsebini predloga jaz pogrešam to, da manjka določilo, da se že zakonsko določilo, pa ne, da se sklicujem na subsidiarno uporabo ZPP, skratka kaj pomeni, če je vloga nepopolna in seveda obveznost vračila v popravo in tudi sankcije.

Nadaljujem s členom 22 - prijava udeležbe. Tukaj pri tem členu se bom potem navezala tudi na člen 155, ki se nanaša na vprašanje, kdo so udeleženci v postopku razdružitve solastnine. Namreč, udeleženci v nepravdnih postopkih niso samo tisti, ki želijo, se prvi, stranke plus tisti, ki izkaže interes, ampak bi morali na primer pri vprašanju udeležencev v postopku razdružitve solastnine, zakonsko predvideti, da so udeleženci tudi imetniki pravic na nepremičnini. Govorim o imetnikih pravic, služnosti hipotekarnih upnikov. V tem primeru govorim iz lastnih izkušenj, ko mora, ko se zastavlja vprašanje pri delitvi v naravi in se po delitvi v naravi prenašajo bremena na nepremičnini. Skratka, tukaj bi morali zakonski predlog določiti s tem, da so v teh postopkih nujno stranke v postopku tudi imetniki pravic na nepremičninah. Se pravi, zdaj lahko tudi podrobneje obrazložim, ampak jaz mislim, da imamo tukaj prof. Končinovo, sodnico Končinovo, ki bo to dosti boljše kot jaz razložila. Gre za to, da se sodnik sreča z resnimi težavami. In tudi kar se tiče pravne varnosti, je to dosti boljši in dosti bolje urejeno, če so stranke, kot stranke udeleženi vsi in je to že zakonsko predvideno.

Naprej gremo na… Narok. Glede naroka in dokaznega sklepa, tukaj je stališče zbornice še naprej to, da mora sodišče izdati dokazni sklep. Zakaj? Imamo opravka, mi imamo zdaj nepravdni postopek v katerega smo vključili te tipično družinske zadeve, ampak imamo tudi klasične nepravdne postopke, ki se po svoji vsebini zelo približujejo pravdnim postopkom. Govorim o mejnih sporih, ki so lastninski spori po svoji vsebini. Govorim tudi o nujnih poteh. Pri nujnih poteh, recimo jaz sem konkretno se srečala s primerom, ko sem dosegla spremembo sodne prakse, da smo v nepravdnem postopku ugotavljali ali je bila služnost priposestvoana. Skratka, govorimo o tipičnih lastninskih sporih. S stališča pravne varnosti bi jaz želela in tudi odvetniki želimo, da sodišče vedno izvaja dokaze z dokaznim sklepom, da se ve na podlagi česa je neko odločitev sprejeta, na podlagi katerih dokazov. Ne gre za neko posebno procesno pravilo. Sodniki so vešči tega in to brez težav res naredijo. Je resnično… Ne obremenjujemo s tem postopek. Ne nazadnje bodo vsi ti postopki kontradiktorni. Čim je pravno sredstvo je postopek kontradiktoren. Čim se nekdo pritoži dokazuje na primer pritožbeni razlog nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, imamo tukaj dokazne sklepe. Na to imamo navajanje dejstev in predlaganje dokazov. Jaz razumem, da se ta člen nanaša na zaščito oseb, ki to zaščito posebej potrebujejo. Jaz bi osebno dala to dobroto navajanja novih dejstev in dokazov k posebnim postopkom, ker so tudi nepravdni postopki, kot sem prej rekla že tipično pravdni, nekateri.

Potem gremo na člen 31. Meni še vedno in tudi še vedno nas moti to, da sodišče bo odločalo o razvezi zakona na podlagi sklepa. Prebrala sem obrazložitev in se citira sodnika Čujoviča, ki je tudi sam izrazil nelagodje ob tem. Namreč, sklep je načeloma procesen, sodba pa meritorna. Tukaj še vedno neko nelagodje izražamo ob tem, da imamo razvezno sodbo, sedaj bomo imeli pa razvezni sklep. Nekako ne gre skupaj, iskreno povem. Čeprav je oboje odločba, ampak ne vem… To so pač sedaj… Ni to več stvar okusa, ampak je… To je pač moje mnenje.

Pri novih dejstvih in dokazih spet se navezujem na to, da bi ta dobrota veljala le v tistih postopkih, kjer prevladuje načelo oficialnosti, če se navežem nazaj, govorim člen 34. Načelo oficialnosti, družinske zadeve, pa povsod tam, kjer imamo opravka z osebami, katere moramo posebej zaščititi.

Člen 40 oziroma člen 39 - plačilo sodne takse in procesna predpostavka. Mogoče danes ni ravno prostor na kar bi opozorila, ampak bi želela, da to slišite. V nepravdnih postopkih so se takse, kar se tiče razdružitve premoženja, v zadnjih, recimo, rečemo 20-ih letih tudi devetkrat zvišale. Tipičen nepravdni postopek je razdružitev premoženja. Veliko ljudi se ne odloči, da sodno ureja, razdružitev pa je velikokrat tu nujno, zaradi tega, ker so sodne takse previsoke. To pomeni, da sodna taksa velikokrat omejuje dostopnost stranke na sodišče. Ne velikokrat, je odločilnega pomena. Ne bi sedaj tukaj o izvedencih, ker tudi tu so zelo visoke zneski, tako da smo odvetniki včasih amaterji v primerjavi z njimi. Dajem v razmislek, da sodne takse včasih so ovira pristopa na sodišče.

Porazdelitev bremena stroškov. Tu opozarjam na neenotno sodno prakso. Odvetniki ugotavljamo, da je sodna praksa sodišč različna. Namreč, nekatera sodišča v nepravdnih postopkih odločijo po uradni dolžnosti o stroških, skupnih stroških postopka, nekatera pa le na predlog. Zato je bil tudi podan naš predlog, da se vnese določilo, da sodišče o skupnih stroških odloči po uradni dolžnosti. Kako odloči je drugo vprašanje. Vendar po uradni dolžnosti. Konkretno povem, Višje sodišče Koper le po uradni dolžnosti odloča, sodna praksa. Med tem ko pa ljubljansko samo na predlog. Na lastni koži izkušeno, preverjeno, tako da lahko to potrdim.

Gremo na člen 45 - Upravljanje procesnih dejanj. Tukaj če preberemo drugi odstavek piše, predvideva, da sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj omogoči, da kot udeleženec v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Tukaj imamo otroka 15 let starega, ki mu sodišče da to možnost. Imamo laično zastopanje. Iz prakse vem, da to bo zelo težko funkcioniralo, če ta otrok ne bo imel profesionalnega zastopnika, bom rekla, odvetnika. Ne predstavlja si, da 15-letnik razume pomen tega postopka zase, verjetno zna artikulirati kaj si sicer želi, vendar med tem, kar si želi in tem kar lahko dosežemo pa mora nekdo pomagati. Iz stališča varstva procesnih pravic otroka je nujno, da ima otrok profesionalnega zastopnika, to je pooblaščena odvetnika.

Glejte, resnično bi vas povabila v ten tak postopek, da vidite, kako so te otroci zbegani. Večina vas je staršev in imate verjetno kakšnega 15-letnika doma in vemo točno, da ta 15-letnik je funkcionalno še nepismen pa še vse urejamo zanj, pa še kakšno leto več verjetno od petnajstega.

Skratka, s stališča lahko otroku damo to procesno pravico, ampak kako naj jo pa udejanji?

Ta otrok potrebuje odvetnika, zato jaz mislim, da je tu na mestu, da se otroku, če se mu omogoča, da samostojno opravlja procesna dejanja, ja, vendar s pomočjo odvetnika. To je zaradi njegovih - varstva njegovih pravic, njegovega položaja, kar enači tudi z varstvom koristi.

Enako, če gremo peti odstavek kolizijski skrbnik. Osebno imam opravka s kolizijskimi skrbniki. Moram reči, da so v zapuščinskih postopkih, imam to, in so ti skrbniki zbegani. Ne vedo niti kaj je to kolizija, kdaj kolizija nastopi in tukaj resnično ti otroci potrebujejo profesionalce, če želijo, da se njihove pravice kvalitetno zaščitijo in da se na tak način res udejanji ta zaščita otrokovega interesa in se za interes tudi potem zavaruje.

Skratka, kar se tiče otrok, ja, vendar če mu podelimo, jim oddamo ta položaj, potem otrok more imeti profesionalnega zastopnika, pooblaščenca, odvetnika.

Kje sem zdaj … roki, postopi … aha, ja!

Gremo naprej. Imamo postopke, ki se nanašajo na osebna stanja. To so tako imenovani, kot sem že prej rekla, so to postopki, ki smo jih preimenovali za odvzem poslovne sposobnosti, ali pa omejitev.

Omejitev ali odvzem, govorim, moje pripombe se zdaj nanašajo na člen 59: začasni zastopnik za zastopanje v postopku postavitve pod skrbništvo. Omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti je eden najhujših posegov v življenje človeka. Meni osebno je to večji poseg, kot omejitev svobode. Oseba, ki mu odvzamemo poslovno sposobnost, ga vrnemo v položaj 15, 14-letnika.

Se pravi, predstavljajte si, kaj to za človeka pomeni? Ne more razpolagati s svojim denarjem, tudi če je zaposlen s svojo plačo ima osebo, ki mu odmerja, odreja vse, ki nadzoruje njegovo življenje do potankosti.

Zakaj to omenjam? Omenjam v primerjavi, kot je prej predstavnik Državnega zbora omeni, v primerjavi z Zakonom o duševnem zdravju, kjer ima pridržanec zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika, mu je imenovan v tem postopku, in se mi zastavlja vprašanje: Kje je večji poseg v človekove pravice? Mislim, da je pri omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti večji poseg, kot pri odvzemu svobode. Ker nekdo se bo iz bolnišnice vrnil, ali pa bo v bolnišnici še vedno samostojno dvigal denar na bankomatu, medtem ko pa nekdo, ki mu odvzamemo poslovno sposobnost tega ne bo mogel narediti nikjer.

Zato je začasni skrbnik za zastopanje osebe v postopkih postavitve pod skrbništvom lahko le odvetnik in to je predlog Odvetniške zbornice s stališča zaščite te osebe.

Namreč ti postopki so zelo pogosti in osebe resnično potrebujejo varstvo svojega pravnega položaja in procesnih pravic. Nadaljnji člen je omejitev pregledovanja in prepisovanja spisa, ki se tiče na podatke o premoženjskem stanju. Jaz zdaj tega določila ne razumem, ker če je nekdo v postopku omejitve oziroma postavitve pod skrbništvo, je seveda vpogled v njegovo premoženje še kako pomembno, ker se to premoženje s takim postopkom ravno zavaruje.

Nadaljujem pri členu … ja, aha!

Gremo na zakonske spore: 80. člen, 5. odstavek, kjer je predvideno, da če noben izmed zakoncev … in obenem med postopkom odstopi, in če eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, sodišče postopek ustavi. Naš predlog je tudi ta, da bi se drugega zakonca pozvalo ali ostaja pri razvezi in se potem postopek nadaljuje na podlagi določil kot razveze zakonske zveze. Gre samo za ekonomičnost postopanja takse, plača na postopek v teku, če si eden želi razvezati, naj se zaključi. Zakaj bi še enkrat vlagali, čisto praktično. Če imate kakšen nasproten argument temu predlogu, bi ga z veseljem slišala. Čisto praktično.

Postopki za varstvo …