Hvala za besedo, gospa podpredsednica.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje z dne 31. januar 2019. Kot je že uvodoma povedala gospa ministrica, gre za nov procesni zakon, ki je potreben predvsem zaradi uskladitve z novim Družinskim zakonikom, ta pa se začne uporabljati 15. aprila tega leta. Zato tudi na tem mestu ponovno opozarjamo, da mora biti tudi ta predlog zakona uveljavljen najkasneje do tega datuma, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do velikih neskladij med materialno in procesno ureditvijo družinskega prava.

Gre za obsežen predlog zakona, več kot 220 členov. Uvodoma bi povedala, da je z vidika naših pristojnosti predlog zakona dobro pripravljen, tudi izčrpno obrazložen, smo pa izpostavili nekaj ustavnopravnih vprašanj k posameznim členom. Zlasti smo opozorili, da je treba v skladu s sodno prakso Ustavnega sodišča, tako kot pri vseh procesnih predpisih, zagotoviti neko ustrezno ravnotežje med posameznimi ustavnimi načeli in pravicami, ki so v določenih primerih v koliziji. Zlasti gre v tem primeru na eni strani za kolizijo med načelom največje koristi otroka in načelom pospešitve postopka in na drugi strani pravico do izjave. S tega vidika smo podali pripombe k petim členom, in sicer k določbi, ki omogoča uporabo dokaza iz drugega sodnega postopka, ne glede na omejitve, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku, potem k določbam, s katerimi se skrajšujejo roki za prvo obravnavo, k določbi, ki uvaja institut začasnega skrbnika za zastopanje, in k določbi, ki omogoča sodišču, da zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis opravljenega razgovora z otrokom. Ker predlog zakona določa tudi ukrep prisilnega zadržanja v psihiatrični bolnišnici, smo opozorili tudi, da morajo biti v tem postopku zagotovljena vsa ustavna procesna jamstva, ki jih določa 19. člen ustave. Ostale pripombe so se nanašale na razmerje do Zakona o pravdnem postopku, potem na notranja neskladja in na nomotehnične vidike. Bistveno je, z našega vidika, da je v vloženih amandmajih koalicije upoštevana velika večina naših pripomb, vključno s tistimi ustavnopravne narave. Glede pripomb, ki pa jih ministrstvo ni upoštevalo oziroma jih je upoštevalo le delno, pa so bila posredovana izčrpna pisna pojasnila, ki predstavljajo pomemben del zakonodajnega gradiva. Tako lahko zaključim, da z našega vidika k predloženemu besedilu nimamo več pripomb.

Hvala.