Hvala, spoštovana predsedujoča. Spoštovani članice in člani odbora, vsi ostali prisotni.

Sprejetje danes obravnavanega Zakona o nepravdnem postopku je eden ključnih normativnih ukrepov, ki jih moramo sprejeti, da bo lahko v praksi zaživela reforma družinske zakonodaje, ki je bila začrtana v začetku leta 2017, s sprejetjem družinskega zakonika. Kot vemo, je ta na novo uredil družinska materialno-pravna razmerja in v celoti prenesel pristojnost za odločanje v družinskih zadevah iz Centrov za socialno delo na sodišča.

V zvezi s tem so že kmalu po sprejetju zakonika se pričele aktivnosti za njegovo učinkovito implementacijo. Te, kot je običajno, pri tako obsežnih reformah nujno zajemajo tri segmente – eno je normativni del, drugo so organizacijski ukrepi in tretje, izobraževanje ter priprava ključnih deležnikov na novo ureditev.

Najobsežnejša normativna prilagoditev, ki je potrebna, je danes z Zakonom o nepravdnem postopku pred vami. Tej bodo sledile še nekatere, manjše, kot je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki je bila danes sprejeta tudi na Vladi, Zakona o matičnem registru, Zakona o osebnem imenu ter sprejem podzakonskih aktov, ki jih terja družinski zakonik. Organizacijski ukrepi se izvajajo tako znotraj mreže Centrov za socialno delo kot tudi znotraj sodstva.

Naj povem, da sem zelo zadovoljna, da je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije praktično takoj po sprejemu družinskega zakona ustanovil delovno skupino za implementacijo družinskega zakonika, ki jo vodi danes tukaj prisotna, vrhovna sodnica, dr. Mateja Končina Peternel. Navedena delovna skupina je izjemno resno pristopila k vsem potrebnim pripravam, ne le na področju potrebnih organizacijskih prilagoditev znotraj sodstva in pri pripravi ter izvedbi izobraževanj, ki posebej intenzivno potekajo že od začetka letošnjega leta dalje, pač pa je tudi tvorno sodelovala pri pripravi predloga zakona, ki ga imate pred seboj, za kar se predsednici delovne skupine najlepše zahvaljujemo.

V strokovni razpravi, ki je bila opravljena v pripravah in na potrebne normativne spremembe procesne zakonodaje, je bilo ocenjeno, da je za urejanje družinsko-pravnih razmerij uporaba pravil nepravdnega postopka primernejša od pravil pravdnega postopka in da v primerjavi z sedanjo(?) procesno ureditvijo omogoča večjo zaščito koristi otroka. Zato se bodo po predlagani ureditvi skoraj vsa razmerja, ki jih materialno pravno ureja družinski zakonik, urejala po pravilih nepravdnega postopka.

Obstoječe določbe pravnega postopka, četudi zelo prilagojene, so bile spoznane v praksi za preveč formalne, ko gre za odločanje v družinskih razmerjih. Natančneje so razlogi za to obširno pojasnjeni v gradivu, ki ga imate pred seboj in jih ne bom ponavljala.

Z novim ZNP-1 se med postopke, ki se vodijo po pravilih nepravdnega postopka uvrščajo tudi zakonski spori in povsem novi postopki za varstvo koristi otroka. Tako začrtana smer ima tudi široko strokovno podporo. Ker je osnovni cilj predloga zakona prilagoditev določb sodnega postopka v novi družinsko pravni ureditvi, je glavnina sprememb, v primerjavi z veljavno ureditvijo v Zakonu o nepravdnem postopku, predlagana glede postopkov za ureditev(?) osebnih(?) stanj in družinskih razmerij.

Zakon je razdeljen na tri dele in naj glede sprememb v splošnih določbah poudarim, da predlagamo spremembe v smeri večjega vsebinskega odločanja v nepravdnih postopkih. Tako se na primer odpravlja obvezno za sodišče postopek prekine, če naleti na sporno predhodno vprašanje. Po novem ga mora praviloma rešiti samo. In to je še posebej pomembno ravno v teh novih postopkih, ki jih urejamo, saj se prekinitve teh postopkov, ki naj zaradi učinkovitega varstva otrok potekajo čim hitreje in brez zastojev, so nesprejemljive. V zakonu je tudi poudarjena vloga sodnika, ki mu nove procesne možnosti omogočajo, da gre na konkretne okoliščine in v luči varstva oseb, ki jih je sodišče dolžno varovati po udarni dolžnosti, sprejme postopkovno najprimernejšo rešitev. In pomembno je tudi, da se reformirajo izredna pravna sredstva v nepravdnih postopkih in tako bo sedaj tudi v nepravdnih postopkih kjer za enkrat revizija praviloma ni dovoljena, dovoljena, dopuščena revizija. In s tem se daje tudi v teh postopkih ustrezno mesto vlogi Vrhovnega sodišča, ki bo imelo tako po novem tudi na tem področju možnosti poenotenja sodne prakse in skrbi za njen razvoj. Kot že rečeno, glavnina sprememb v okviru posebnih postopkov je v poglavju, ki ureja postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ne gre v celoti za izvorno nove določitve, večina pa gre za prenos in prilagoditev določb, ki so bila vključena v druge zakone. V okviru tega poglavja bi izpostavila, da se ureja postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, postopek za dovolitev sklenitve zakonske zveze, postopki v zakonskih sporih, ugotavljanje in spodbijanje očetovstva in materinstva ter postopki za varstvo v koristi otroka. Glavni cilj, ki smo ga zasledovali pri ureditvi teh postopkov, je zagotovitev učinkovitejše zaščite pravic vseh udeležencev postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. S predlaganimi rešitvami tako izboljšujemo položaj otroka v postopku, tako z določbami, ki ureja njegovo pravico, da izrazi svoje mnenje kot na primer z ustrezno umestitvijo instituta zagovorništva otroka, ne nazadnje tudi z ustrezno umestitvijo vloge centrov za socialno delo glede na njihove pristojnosti po družinskem zakoniku ter njihovo strokovno znanje, bodo centri kot predlagatelji ali zakoniti udeleženci postopkovno lahko pomembno prispevali k učinkovitemu varstvu v koristi otrok in drugih oseb, ki ne morejo sami skrbeti za svoje pravice, interese. Položaj centrov za socialno delo je okrepljen zlasti v postopkih odločanja o ukrepih za varstvo v koristi otrok v katerem navedbe CSD ter zaslišanje strokovnega delavca CSD, štejejo za izpovedbo osebe, ki ima o dejstvih posebno strokovno znanje. Nova ureditev pa bo omogočila tudi, da bo do vseh družnisko-pravnih razmerjih se odločalo po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno-pristojnim sodiščem in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom. In s tem se odpravlja dosedanja delitev, da v nekaterih družinsko-upravnih vprašanjih odločajo sodišča splošne pristojnosti, o nekaterih popravilih upravnega postopka centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kasneje Upravno sodišče. S tem se zasleduje tudi cilj doseči hitrejše reševanje zadev na družinskem področju.

Kar se tiče drugih sprememb, so povezane z evalvacijo veljavnih določb in predlogov, ki smo jih prejeli tekom širokega strokovnega usklajevanja, ki je potekalo od aprila 2018 naprej, in ki smo jih ocenili za utemeljene. Glavnina teh sprememb zasleduje povečanje hitrosti v teh postopkih in odpravlja pravne dileme, ki so vodile v neenotno sodno prakso na tem področju.

Na koncu, spoštovane poslanke in poslanci mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki so v široki strokovni razpravi sodelovali pri pripravi tega predloga zakona, ki prvič po več kot 30. letih spreminjanja ureditev nepravdnih postopkov doživlja tudi spremembe. Prvenstveno Vrhovno sodišče in pri njem oblikovani implementacijski skupini, vsem sodiščem, ki so s svojimi pripombami in predlogi rešitev aktivno sodelovali pri njegovem nastajanju, pravni fakulteti v Mariboru in Ljubljani, Varuhu človekovih pravic, ki tako srčno izvaja projekt zagovorništva otroka, skupnosti centrov za socialno delo katerih vloga ostaja še vedno ključno, tudi v teh novih postopkih, odvetniški zbornici Slovenije, Vrhovnemu državnemu tožilstvu, državnemu odvetništvu, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in seveda tudi vsem ostalim, ki so s svojimi prispevki pomagali pri njegovem nastajanju.

Zahvaljujem se tudi Zakonodajno-pravni službi v Državnem zboru in podpiramo amandmaje, ki jih je vložila koalicija in ki menim, da naslavljajo dileme oziroma opombe, ki jih je naslovila Zakonodajno-pravna služba.

Bi pa pojasnila mogoče še to, da je v zadnjem obdobju se v javnosti odpiralo veliko vprašanj, kot je na primer ali je bila primerna ocena finančnih posledic družinskega zakonika glede primanjkovanja izvedencev s področja klinične, psihološke in pedopsihiatrične stroke in drugih strokovnjakov, ali bodo sodišča sposobna obravnavati vse zadeve oziroma koliko se bo s prenosom s CSD na sodišče povečal pripad, in seveda tudi druga vprašanja. Pri tem bi opozorila, da gre pri implementaciji Družinskega zakonika za sodelovanje več resorjev, zlasti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, seveda tudi sodelovanje z Ministrstvom za zdravje v eni fazi. In za tista vprašanja, na katera bomo lahko dali sami odgovore, smo seveda pripravljeni, da na vaše pobude in vprašanja odgovorimo.

Toliko za uvod, spoštovana predsedujoča. Zdaj bi pa sebe opravičila, do 14. ure sem lahko prisotna, potem pa imam, žal, mednarodne zadeve, obiske - mislim, da ste bili že v Državnem zboru temu priče -, sodelavci bodo pa ostali.