Govor

Vlasta Nussdorfer

Hvala lepa, spoštovana predsednica komisije. Članice in člani in seveda tudi vsi vabljeni gostje, vključno z ministrico, ki jo lepo pozdravljam.

Tukaj je pa sedaj pogled varuha. Najprej naj izrazim zadovoljstvo, da ste sklicali to sejo, kajti danes imajo tudi starši možnost, da povedo, tako kot ste rekli, skozi kakšno kalvarijo so šli. Naj spomnim to, kar ste že tudi povedali, da se je varuh seznanil z enim primerom v letu 2015. Takrat smo prvič srečali pobudo nekoga, ki je opozoril na to, kaj se je dogajalo. In ugotovili smo, da je delovno in socialno sodišče napačno razlago, tako kot ste tudi rekli, ugotovilo že 3 leta pred tem, torej leta 2012. Ali je šlo za molk, nesposobnost, nedoslednost in še kaj drugega, je danes seveda težko reči. Morali bi odgovoriti odgovorni. Vendar ministrstvo je torej šele junija 2015 poslalo pravilne okrožnice, torej da se izplačujeta oba dodatka. Pri varuhu bi lahko seveda to pozdravili, vendar smo se takoj vprašali, kaj pa za nazaj. Šlo je za dolgo obdobje, ko starši tega niso prejemali. In zato smo takoj v letno poročilo za leto 2015 napisali ne le problematiko, ampak tudi, kot ste omenili, priporočilo št. 83, ki nalaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v odprtih postopkih sklene poravnavo, v vseh ostalih pa torej celovito reši zadevo z nekim pravnim aktom, z zakonom, ki bo to rešil. Naj spomnim, da je Državni zbor, tudi vaša komisija obravnavala naša priporočila in jih tudi sprejela, torej leto za tem, v letu 2016 sprejeto priporočilo. Od takrat naprej moram reči, da se na nas niso obračali prizadeti, zato smo najbrž menili, da se priporočilo udejanja in bo zadeva rešena. Tako kot vi sem ob odhodu iz Državnega zbora videla protest ljudi, ki niso bili samo odrasli, tudi otroci na invalidskih vozičkih. In zato sem takoj vprašala, naj se razišče, kdo so te osebe, ki stojijo pred Državnim zborom, in zakaj so tam. In zato smo 21. decembra, to je bilo tik pred prazniki, pri varuhu ponovno na spletno stran in vsem novinarjem poslali naše obvestilo o tem, kaj vse smo delali, kaj smo priporočili, in vprašali, kje je odgovornost, zakaj to še ni rešeno. Takoj za tem, tako kot je povedala ministrica, je očitno res izkoristila celo praznike, da je brala in se srečala z eno pobudnico oziroma gospo, ki je bila s svojim sinom pri njej. Presenetil me je res klic ministrice med enimi in drugimi prazniki. Menila sem, ker sem bila ravno odsotna, da gre zgolj za želje za novo leto, čestitke, vendar ni bilo to. Povedala je, da se želi na to temo slepih in slabovidnih otrok srečali. In zato sva se res, tudi z generalnim državnim odvetnikom smo se srečali takoj po novem letu. In takrat smo iskali res vse možne rešitve, bila sem vesela tega srečanja. Seveda nastaja kup vprašanj. Veste, kako je s pravniki, ko se srečujemo. Kup odprtih vprašanj, veliko različnih situacij, šlo je celo za vprašanje, kako staršem, ki so v tožbah celo izgubili, da o tem ne govorimo, povrniti stroške pravd. Ti stroški so znašali več tisoč evrov. Moram pohvaliti tudi generalnega državnega odvetnika, ki je bil zelo kooperativen, ki je iskal rešitve, obljubil, da jih bo našel, ker se nobenemu od nas ni zdelo pravično, da bi starši, zavozila je država in za ranljive skupine, plačevali še stroške sodnih postopkov. Tako da on ureja predvsem ta del glede na to, da skrbi za državni denar, midve pa sva se že večkrat medtem pogovarjali, da je treba krivice rešiti. In edina rešitev je posnetek stanja, koliko je teh ljudi, da ne prizadenemo kogarkoli, da se pozanima ministrica, koliko je takih primerov, kakšen je znesek. Tukaj niti ni pomembno, s čim ga lahko primerjamo, kajti država vedno najde denar za marsikaj in ga mora tudi za to skupino ljudi. In vesela sem, da sem lahko na koncu svojega mandata tu na tako pomembno temo, kajti vseskozi sem opozarjala, da država zelo poskrbi za tiste, ki so njej dolžni karkoli, izterja do zadnjega evra, če je možno, poišče sredstva. Takrat, kadar je pa ona odgovorna, zelo molči, težko najde besedo opravičila. Tudi tega sem vesela s strani ministrice, prvič, da se opravičuje, torej da res pokaže neko gesto in poskuša to popraviti. In zato sem vesela, da je danes tudi veliko staršev tukaj, kajti varuh vseskozi opozarja, da imajo te ranljive skupine že same s seboj dovolj problemov, kaj šele, da morajo vstopiti v boj z državo. In zato res pričakujem, da se bo zadeva čim prej rešila, in sem vesela že tega napredka, ki je bil pokazan s strani ministrice in državnega odvetnika, da mo se sestali, pogovorili. Res, da so leta minila in da so krivice za nekatere zagotovo zelo velike in da jim je težko, da morajo o tem govoriti, ker je veliko drugih problemov.

Vendar hvala, da ste vsi prišli, hvala, da ste sklicali, in hvala ministrici.