Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je decembra leta 2016 in decembra 2018 predložila v obravnavo v Svetu dva svežnja predlogov za spremembo pravil, ki so obravnavana v prvih štirih točkah današnjega Odbora za finance.

Po vsebini navedene štiri točke predstavljajo dva svežnja predlogov sprememb pravil glede davka na dodano vrednost. Prvi sveženj predlogov predstavlja izmenjavo plačilnih informacij glede davka na dodano vrednost, drugi del predloga pa se tiče področja e-trgovanja. Se pravi pravila so usmerjena k naslednjim ciljem: zagotoviti enakopravnost in konkurenčnost domačih spletnih ponudnikov, se pravi odpravlja se oprostitev plačila davka na dodano vrednost, od uvozu pošiljk v vrednosti do 22 evrov. To se pravi, da se odpravlja oprostitev plačila DDV ob uvozu iz na primer Združenih držav Amerike ali iz Kitajske, tako da se sedaj plačuje DDV tudi na pošiljke do vrednoti 22 evrov pri uvozi iz tretjih držav. Se pravi poenostavlja se in znižanje stroškov spoštovanja pravil za zavezance, ki prostovoljno izpolnjujejo obveznosti plačila davka na dodano vrednost. kot tretji cilj pa se poenostavljajo pravila za uresničitev načela obdavčitve v državi članici potrošnje. Se pravi nakupi potrošnikov iz Slovenije so sedaj obdavčeni s slovenskim davkom na dodano vrednost.

S predlogom direktive, se pravi ta prvi sklop ukrepov za izmenjavo plačilnih informacij, se določajo nove obveznosti za ponudnike plačilnih storitev, da se za namene boja proti davčnim goljufijam pri prodaji blaga na daljavo. Se pravi, tukaj se pri davčnemu organu v državi članici, kjer se opravlja dejavnost, se izmenjujejo te podatke o čezmejnih plačilnih informacijah, pri čemer pa se upošteva tudi določila splošne uredbe o varstvu podatkov in podatki o plačnikih. Se pravi tukaj pa se ne izdaja podatke o kupcih blaga in storitev.

Podatke bodo države članice uporabljale za izdelavo ocen tveganja in odkrivanja DDV goljufij pri e-trgovanju.

Z drugim povezanim predlogom o svežnju, s tem predlogom sprememb uredbe o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, pa se davčnim organom naloži obvezno sporočanje podatkov o plačilnih transakcijah, prejetih od ponudnikov plačilnih storitev v centralno evidenco pri komisiji. Namen nove ureditve je vzpostavitev obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost za dobave blaga in storitev po načelu države potrošnje, se pravi končnemu potrošniku.

Vse navedeno pomeni administrativno razbremenitev in znižanje stroškov izpolnjevanja obveznosti glede davka na dodano vrednost za davčne zavezance pri čezmejnem trgovanju na skupnem trgu. Izboljšuje se tudi konkurenčnost pogojev za dobavitelje s sedežem v Uniji, prav tako pa se predvidevajo višji davčni prihodki za države članice.

Glavni ukrep za administrativno razbremenitev davčnih zavezancev in davčnih organov v državah članicah pa je, da se povečuje prostovoljno izpolnjevanje obveznosti glede davka na dodano vrednost pri e-trgovanju po načelu države potrošnje. Tukaj se razširi ta sistem mini VEM na vse unijske čezmejne dobave blaga in storitev končnim potrošnikom v državah članicah in na blago, uvoženo iz tretjih držav v pošiljkah majhnih vrednosti, ki ne presegajo 150 evrov. Pri tem je ta VEM prostovoljni sistem za davčne zavezance.

Zdaj, z direktivo se uveljavlja tudi posebna poenostavitev, ureditev za prijavo in plačevanje davka na dodano vrednost na uvoz pošiljk majhne vrednosti, za vse poštne operaterje in tudi kurirske službe, kadar ne bi bil uporabljen ta sistem VEM. Vse na enem mestu.

Na pobudo držav članic pa so bile v teku razprav o predlogu e-direktive v delovni skupini Sveta v direktivo vključene tudi nove obveznosti za elektronske vmesnike, to se pravi, za te spletne platforme, kot so Amazon, Aliexpress, Magento. Predlog direktive in uredbe omogočata tudi lažje in učinkovitejše delo davčnih organov pri preiskovanju goljufij na področju davka na dodano vrednost. Se pravi, predvsem na tem področju e-trgovine. Posledično pa se pričakujejo tudi višji prihodki iz naslova davka na dodano vrednost v proračunu zaradi višje stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnih zavezancev.

Za izvajanje teh nalog iz predloga direktiv bo moral davčni organ vzpostaviti sistem za zbiranje podatkov in pošiljanje v centralni register pri Evropski komisiji. V zvezi s tem bodo za proračun nastali stroški, katerih višina še ni znana, pričakuje pa se, da bodo koristi za proračun od obeh predlogov iz svežnja zakonodaje o obveznem prenosu in izmenjavi informacij za ta plačila, povezana z davkom na dodano vrednost, v obliki več pobranega davka iz naslova e-trgovanja.

Bistveno večji pa bodo tudi stroški vzpostavitve novih evidenc in nadgradenj informacijskega sistema pri davčnih organih.

Predlog navedene direktive vsebuje tudi obveznosti za ponudnike plačilnih storitev. Navedeni ponudniki bodo morali voditi evidenco o prejetih plačilih in prejemnikih plačil. Podatke iz teh evidenc pa bodo na vsako četrtletje pošiljali davčnemu organu.

Ponudniki plačilnih storitev bodo tudi morali podatke o evidencah hraniti še dve leti po koncu leta, v katerem so bile te transakcije opravljene. V ta namen bodo morali razviti tudi svoj informacijski sistem, se pravi, v informacijski sistem bo potrebno vgraditi rešitve za zajemanje podatkov o plačilih na podlagi določenih kriterijev.

Vzpostavila pa se bo še evidenca za podatke iz evidence za četrtletno pošiljanje davčnemu organu in te podatke bodo tudi ti ponudniki morali hraniti dve leti.

Predlog ima dolgoročno pozitiven vpliv na izboljšanje konkurenčnosti pogojev za dobavitelje s sedežem v Evropski uniji, ki poslujejo v sektorju e-trgovine. Sprememba tako DDV direktive, kot te uredbe o upravnem(?) sodelovanju na področju davka na dodan vrednost pa se skupno začnejo uporabljati 1. januarja 2022, do takrat pa bo potrebno tudi zagotoviti informacijske tehnologije za ta sistem. V zvezi z navedenim, Vlada predlaga, da se direktive podprejo. Hvala lepa.