Hvala.

Lep pozdrav, spoštovane in spoštovani!

Tudi sama bi se dotaknila tega, kar je bilo s strani predhodnikov že povedano, da je nov Zakon o Sodnem svetu se začel uporabljati 20. novembra 2017, torej pred dobrim letom in še nekaj. Status Sodnega sveta kot organa »sui generis« zdaj celostno ureja ta zakon. Sodni svet je samostojen, neodvisen državni organ. Zakon mu podeljuje tudi finančno neodvisnost in samostojnost. Pristojnosti lahko strnemo, kot je bilo povedano, na eni strani glede izbire, imenovanja in razrešitve sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišče, glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, glede disciplinskih postopkov, glede drugih nalog. In Sodni svet je dobil nove pristojnosti, omenila bi zlasti imenovanje disciplinskih organov, podaja predhodnega mnenja pri določenem številu sodniških mest, podaja soglasij za določitev organizacijskih enot sodišča, in vse to prispeva h krepitvi Sodnega sveta.

In zagotovo nove pristojnosti za kvalitetno delo terjajo tudi zadostno kadrovsko podporo. Po podatkih, ki jih ima Ministrstvo za pravosodje, ki smo jih pridobili za potrebe priprave zbirnega predloga skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2018 in 2019, izhaja, da je Sodni svet predlagal povečanje za sedem javnih uslužbencev. Na podlagi odziva Ministrstva za finance, da pretehtajo svoje predloge, Sodni svet sedaj predlaga povečanje za štiri javne uslužbence. Če pogledamo proračun za 2017 Sodnega sveta, je bil okoli 351 tisoč evrov, v rebalansu 2019 je zagotovljenih 612 tisoč 570 evrov. Govorili smo že o novih prostorih, ki jih je zagotovilo Ministrstvo za pravosodje. Zahvaljujemo se tudi pri vsej kadrovski problematiki, ki jo imamo tudi mi, ker enostavno ne dobimo sodelavcev na trgu, kar se tiče urejanja informatike, da nekako s skupnimi močmi rešujemo vse izzive, ki so pred nami. Zagotovo so prostori pomembna pridobitev, ki omogoča lažje delo tudi Sodnemu svetu.

Dotaknila bi se zavez iz koalicijskega sporazuma, ki pravi, da med izzivi na področju pravosodja v roku enega leta predvidevajo tudi razpravo o začetku sprememb ustave, na način, da sodnikov ne bo več imenoval Državni zbor, ampak na predlog Sodnega sveta predsednik republike ali pa sam Sodni svet, katerega sestavo bo potem verjetno treba tudi dogovoriti. Da bo uvedena triletna preizkusna doba sodnikov in da se bodo določila jasna in objektivna merila ter zaostrili pogoji za imenovanje članov Sodnega sveta in kot nujni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo predlagali tudi uspešno opravljeno specializirano in praktično izobraževanje za sodniško delo, in se tako vzpostavi tudi potrebna selekcija pred potrditvijo za ostali mandat. Veliko je bilo govora že o prenovi pravniškega državnega izpita.

Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je nastopil čas tudi za razpravo o tem delu, in ob tem zagotovo tudi razprava glede profesionalizacije Sodnega sveta, kjer je treba pretehtati različna mnenja. Kot je bilo povedano, niste profesionalci, delo pa je zelo, zelo zahtevno.

Omenila bi pa, da tudi vaše delo pripomore k temu, da se je stopnja in povečanje zaupanja tako laične kot strokovne javnosti v delo sodstva izboljšala. To kažejo tako podatki iz pregleda Justice Scoreboard za leto 2016, to je izpostavila tudi evropska komisarka za pravosodje. In da je Slovenija naredila velik korak, izhaja tudi iz nedavnih priporočil Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim reformnim programom za Slovenijo za leto 2018, kjer pravosodje, tako kot v preteklosti, sedaj ni bilo več izpostavljeno kot tisto področje, ki terja obsežne reforme. Tudi rezultati nedavne raziskave družbe Valicon Ogledalo Slovenije, ki občasno meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji in spremlja stopnjo zaupanja v institucije in poklice, so pokazali, da sodišča dosegajo relativno visoko stopnjo zaupanja. In med poklici je bil kot najvišji dvig ugleda zaznan prav pri poklicu sodnika. Menim, da je to naše skupno delo pri tem, da povečamo zaupanje v sodstvo.

Menimo, tako kot sem že povedala, da je seveda legitimno odpirati vprašanja, razpravljati glede dela Sodnega sveta, težko pa bi se strinjala, kot je tudi predsednik Vrhovnega sodišča povedal, da komaj po enoletni uporabi zakona je že potrebno in smotrno pripraviti neko poročilo, kajti eno leto je kratka doba in relevantnih podatkov na podlagi tega še ne bomo mogli niti pridobiti. Zagotovo pa ob predlaganih spremembah konec leta bomo naslovili tudi vse ta vprašanja, ki so bila danes tukaj, pa tudi v razpravi v javnosti, strokovni javnosti izpostavljena.

Hvala.