Hvala lepa. Lep pozdrav vsi prisotni, poslanke in pa vabljeni. Hvala za odziv.

Mogoče uvodoma prav no malo za razbremenitev. Na mizi vidite tudi na tem odboru jabolka. Zdaj jaz sem se sama osebno odločila, glede na to izkušnjo, ki jo je uvedel v tem Državnem zboru kolega Franc Breznik in je na Odboru za kmetijstvo, so začeli uvajati t.i. slovenska jabolka. Gre za to, da promoviramo ne samo slovensko, ampak tudi zdravo in jaz sem se odločila, ker je bil takrat odziv poslancev zelo pozitiven, z željo, da se to razširi tudi na druge odbore, verjetno samo od sebe to ne bo prišlo in jaz sem se danes odločila, da to storim sama.

Zato izvolite, slovenska jabolka, naj vam ne bo nerodno, to je zdravo, je dobro in prav nič nekulturno. Tako da dober tek hkrati. /Oglašanje iz dvorane/ Prav, pa s sabo.

Kar se tiče pa vsebine pa takole. Zdaj vsi dobro vemo, da je Sodni svet ustavna kategorija. Tukaj ne gre zdaj samo za nek neodvisen organ v tej državi, ampak gre celo za sodno kategorijo. Zdaj, kar se tiče v sami ustavi je to opredeljeno v 131. členu, zdaj sicer, če bi mene vprašali, je tam en pomemben manko in sicer tam samo govori o tem, kako je sestavljen Sodni svet. Na primer ne piše pa to, da posamezne stvari se urejajo z zakonom in zato morda tudi vse skupaj tako dolgo. Ne nazadnje smo leta 2017 dobili tudi Zakon o Sodnem svetu, ki nekako neke stvari opredeljuje, ureja, pa vendar seveda določa tudi posamezne naloge. Nekatere stvari so se hkrati tudi z drugimi zakoni kar razširile, pristojnosti Sodnega sveta. Se nam zdi iz vsega tega, kar sledi nujno, da o taki zadevi tudi razpravljamo. Bom pa povedala zakaj.

Zdaj seveda je mogoče k temu najbolj pritegnil zadnji odstop članice Sodnega sveta. Poglejte, če bi šlo tukaj za neke osebne odločitve, je pač to osebna stvar. Je pa tukaj bilo kar nekaj osebnih, nekaj vsebinskih zapisov, mnenj, ki pa nekako kažejo na to, da pa je taka razprava vendarle nujna. Morda tudi gledano iz samega zakona ali pa organizacije in pa od tega, kakšne pristojnosti na eni strani Sodni svet ima in na drugi strani, kako ta deluje. Namreč moramo vedeti, da so člani, predstavniki Sodnega sveta ne profesionalci, to delajo ob svojem, jaz rečem, zelo zahtevnem urniku. Eni na področju sodstva, drugi so – drugih pet je pravnih strokovnjakov zunaj pač tega sistema. Pa vendar gre za zelo pomembne materije, ki jih obravnavajo, časovno, če pa gledamo vse skupaj, pa kaže na to, da bo lahko oziroma prihaja verjetno tudi do problematike same kakovosti opravljenega dela. Tudi iz te časovne dimenzije.

Še enkrat. Naš namen danes ni, da govorimo o posameznikih ali o tem, da posamezniki v Sodnem svetu ne delajo dobro. To bi bilo z naše strani nestrokovno in povsem neka pavšalna ocena. Govorimo pa o tem, da glede na obveznosti, ki jih ta Sodni svet ima, da se posameznim nalogam gotovo ne more več posvečati dovolj časa, ker je drugih veliko.

Zdaj, o samem Sodnem svetu na tem odboru nismo toliko razpravljali. Veliko pa imamo z njim opravka na Mandatno-volilni komisiji. Tam se večkrat srečujemo. Kajti nenazadnje je tista glavnina pristojnosti Sodnega sveta v bistvu najvišji kadrovnik v sodnem sistemu, če tako rečemo. Ima številne obveznosti in tukaj so že nekatera vprašanja, dileme, ki niso tako enostavne.

Zdaj, pri odstopu, smo lahko brali, doktor Trstenjak, da je problem to, da seveda gradiva relativno časovno pozno dobivajo. Zdaj, jaz ne vem, kako ste si kaj pogledali ta vabila – jaz sem si, jaz sem si pogledala tudi zapisnike Sodnega sveta kar za lepo obdobje nazaj. Moram reči, da po tem odstopu nekako se je res pojavljalo, da so seje približno trikrat na mesec, ampak prej nazaj se je pa videlo, da so res seje dvakrat mesečno. Zdaj, dnevni red, spoštovani, je pa za nekajurno sejo. Včasih tudi sedem ur, da ne bomo rekli. Zelo obsežen tudi po – če štejemo še a, b, c, č in vse točke – tam okrog 25 točk. Zdaj pa, glede na vsebinsko zelo zahtevne materije imam pač – vas sprašujem, kako je mogoče tako obsežen dnevni red res obdelati kar se da res strokovno. Kar se da tudi polemično. V bistvu v sami razpravi med člani Sodnega sveta.

Ne nazadnje mene pač zmoti tudi pri tem, da pač ko gre za kadrovske odločitve, Sodni svet odloča pač v celotni sestavi. Vemo, kdaj je sklepčen. Pa vendar se dogaja, da se pač posamezne zelo pomembne kadrovske odločitve sprejemajo takrat, ko ni prisotne ne predsednice ne podpredsednika. In je pač – malo dvoma v tem, ali je takšno zadevo potem smiselno takrat obravnavati ali jo morda prestaviti ali ugotoviti takrat, ko je le eden od tistih vrhov Sodnega sveta prisoten.

Zdaj, kot drugo. Od Sodnega sveta seveda se ne pričakuje, da je samo kadrovnik. Nenazadnje mu to tudi zakon določa v 2. členu. Ampak da se ukvarja tudi z zagotavljanjem kakovosti dela sodnikov, javnega ugleda sodstva, potem tudi, da varuje integriteto, sodno vejo oblasti in tako naprej. Zdaj – tega je kar veliko. In če pogledamo odzive Sodnega sveta, lahko včasih ugotovimo, da na neke zelo pomembne stvari, ki se v državi dogajajo, njihovega odziva ni. Kar se tiče v odnosu do sodne veje oblasti. Tudi, na primer, da bi Sodni svet pripravil kakšno analizo glede delovanja Republike Slovenije oziroma kaj se dogaja v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice. Na primer, ni nekih analiz, ni nekih mnenj, ni nekih predlogov, kaj bi se dalo izboljšati, kje so stvari morda še potrebne spremembe, in nenazadnje, se mi zdi zelo pomembno, da se sploh pogovorimo, ali zakonska podlaga, ki trenutno je, res daje vse tisto, kar potrebuje Sodni svet za učinkovito delo, za uspešno delo, in ali morda tudi tam ni še vse tako urejeno, kot bi bilo treba. jaz bom povedala kje imam tudi sama osebno pomisleke, na primer na pritožbo Sodnega sveta, če sprejeme neko odločitev, je pristojni organ za to potem Vrhovno sodišče.

Glejte, znotraj Sodnega sveta so pa vrhovni sodniki. Jaz upam, da tudi razumete, ne glede na to, če boste zdaj rekli: Ja, pa saj njih ni v večini. Res je, da jih ni v večini, vendar pa so prisotni. In zdaj neko odločitev potem v bistvu, ki jo sprejmejo tukaj na tem organu potem njihovi kolegi, kolegice potem odločajo o tem, ali je je bila pravilna ali ne.

Se pravi, nekatere druge države imajo to rešeno tudi na ta način, da je takoj v bistvu pritožbeni organ kar Ustavno sodišče. To ravno zato, da se izognejo kakršnihkoli konfliktov ali pa občutka zaradi same neodvisnosti te veje oblasti oziroma da ne gre za kakršenkoli konflikt interesov.

Zdaj naprej, gradiva, kot sem rekla, so zelo obsežna. Včasih jih imate več tisoče strani. Dobite obvestila teden dni prej. Včasih je bila tudi težava sama informatika, ampak danes verjetno temu ni več tako. tudi glede na to, da tudi na pravosodju ni več težav na tem področju, tako da verjamem, da je tudi Sodni svet, ponovno, ko je naredil neko, se preselil v nove prostore in začel delovati, da ima tudi te zadeve urejene.

Ampak pustimo to, to boste vi povedali.

Jaz govorim samo o nekih dvomih, ki morda pa kažejo na to, da morda nekatere odločitve, ali pa z nekaterimi materijam ne morete posvečati tako, kot bi ga morali glede na to, kaj zakon določa in kašne pristojnosti imate in kot rečeno ste ustavna kategorija. Malo, ki imamo ustavno kategorijo pa pravzaprav ni profesionalne funkcije v tem smislu.

In kot drugo. Največ dileme je pa vedno povzročalo tako imenovano kadrovanje, to je na primer imenovanje, ali pa napredovanje v same sodniške funkcije.

Vi veste, da sodni svet daje tudi mnenja ko gre za ne vem, Evropsko sodišče in tako naprej.

Tukaj se pa kar pojavlja večji dvom, namreč opozarja se, da kandidatom ni na voljo več kot 20 minut za razgovor. Tukaj ne gre za to, da je to omenila samo dr. Trstenjak v svojem odstopu, to vi dobro veste, ker so nekatere stvari tudi zapisane in danes tudi potekajo nekatere sodbe, kakorkoli že, pritožbe na ta račun.

Pa ne bi, ker se ne bomo opredeljevali o posameznih pritožbah, ker to nima smisla, ampak govorimo o sistemu samem. Zdaj pač, nekdo, da kandidira za tako pomembno funkcijo na primer, ima na voljo 20 minut, od tega ga od vseh prisotnih članov Sodnega sveta na primer vpraša - o vsebinskih vprašanjih mu namenijo dve vprašanji. Dve vprašanji - to je zelo nenavadno, ker kot rečeno ne gre samo za odločitev ali bo nekdo sodnik, ampak gre na primer za odločitev za to, ali bo nekdo sodnik na evropskem sodišču. In zagotovo taka zadeva terja vsaj nek časovni okvir, kjer dejansko vidiš kaj je večji, še večji problem: merila, rangiranje.

Zdaj, Sodni svet ni politični organ, je strokovni organ in če gledamo, da morajo stvari delovati na način strokovnosti, potem morajo biti ta merila tudi nekako logično tudi vse skupaj rangirano.

In meni je res nenavadno, da ko se prijavi na primer 22 kandidatov mi na primer v Državnem zboru izvemo kdo je predlagan, ampak nikoli ni moč dobiti, kako so šli te kandidati po vrsti. Se pravi, izvoljen je bil, sploh ni pomembno, Franc Novak. Ne vem, od njegovih točkovniki glede na podlagi kriterijev in meril - jaz vem, da kriteriji in merila obstajajo, samo niso rangirana – je dobil, ne vem, pri tej zadevi toliko točk, pri tej zadevi toliko točk, pri tej zadevi toliko točk in potem se natančno vidi, aha, jaz sem izstopal tukaj, nekdo drug je bil boljši tukaj, ampak tudi zaradi same pritožbe posameznika je gotovo logično, da ima neko podlago, da vidi, kje je nekdo boljši od drugega. Kaj se prav tako pojavlja? V teh kriterijih, ki jih določate, se včasih pojavijo noter, bom rekla, neka merila, ki niso zakonsko opredeljena. Se pravi, pač zakon točno določa, kaj je tisto nujno, kar mora kandidat izpolniti, govori se pa o nekih merilih, ki na primer sploh ne sodijo med merila. In kako potem se tisto rangira, zakaj je tisto pomembno bolj kot nekaj drugega. Ne vem, potem imamo na primer neke obveznosti, kot je znanje tujega jezika. Kandidata se vpraša, ali znate tuj jezik. Glejte, to niso merila. Za to danes vemo, da se poda nek jasen, ne vem, ali naredi preizkus ali pa nekdo prinese uraden papir o znanju posameznega jezika, ker nekatere stvari, ko govorimo o mednarodnih sodiščih, so pa nujne, so pa nujne. In to, to so vse take dileme, ki zagotovo pač menim, da so potrebne nekih razprav. Zdaj, kar se tiče finančnega dela, je Sodni svet z novim proračunom dobil nekaj več sredstev, kar je pozitivno. In še nekaj, jaz sem prebrala vašo izjavo za javnost po tistem odstopu od dr. Trstenjakove. Jaz moram reči, da je bila ta zelo podobna to, kar mi poslušamo na Mandatno-volilni komisiji. Mi imamo merila, imamo to, imamo ono, ampak zopet ni nič konkretnega. Da bi predložili, kako rangirate, kako so ta merila točkovana, tega enostavno ni. In veste, dvom potem zato obstaja. Dvom, če ni jasni meril oziroma če ni jasnega rangiranja, kako posameznik nastopi oziroma kako je zagovarjal svojo kandidaturo, je vedno potem nek dvom. Če so takšne stvari jasne, potem seveda je dvom vedno manjši, pa tudi potem verjetno težav pri raznih, če pride do pritožb, ne more biti oziroma so dosti lažje rešljive.

Kot naslednje, velikokrat se, kot sem povedala, v Sloveniji pojavi kakšna zadeva okrog sodišč. Spomnite se, da še do danes ni jasno, kaj se je dogajalo s tistim zapisom na Vrhovnem sodišču, da se pač, da ne bomo upoštevali tistih sodb Evropskega sodišča v tem smislu, s katerimi se ne strinjamo. To smo, o tem smo mi razpravljali, ampak glejte, Sodni svet na primer tudi skrbi za ugled sodišč. In ne vem, ali je to Sodni svet obravnaval tako stvar, da bi javno, da bi imel potem tiskovno konferenco in se… Tega lahko, da ste imeli, ampak pač v javnosti to ni enostavno bilo prepoznavno, da ste pač pokazali neko skrb. Verjamem, da ste lahko to pač obravnavali, ampak obravnava je eno, nekaj pa je, ali pač želite, da se stvari reši, ali ste tudi vi zahtevali, da se pač neke stvari pojasnijo, ker namreč javnost še danes ne ve, kdo je odgovoren za to. Si predstavljate? Ni odgovornosti. Bila je obljubljena, še danes se Vrhovno sodišče skriva za tem, pa to ne more biti heker. Vsi vemo, da to ni naredil heker, se pravi ima ta izjava ime in priimek, ampak mi danes tega ne vemo. Imela je pa zelo pomembne razsežnosti negativne. To, to so stvari, ki niso v prid sodstvu. In tudi, če na drugi strani si ploskamo ali pa ploskate, ko gre za oceno, kakšno je novo stanje na področju sodišč, ali se izboljšuje stanje, glejte, take stvari zagotovo naredijo, ko naredimo neki korak naprej, naredimo s takimi potezami 2 koraka nazaj. In kot rečeno, jaz sem že večkrat rekla, sodstvo si bo pač zaupanje moralo graditi samo. To ne more narediti ne piar, ampak… / nerazumljivo/ bojo zaupali takrat, ko bojo začutili, da je sodstvo tega zaupanja vredno. Jaz bi lahko kar še veliko govorila o teh zadevah, pa potem nekoliko več v razpravi. Jaz vem, da ste imeli tudi včeraj sejo, da ste obravnavali tudi to našo točko dnevnega reda, zato boste iz tega verjetno več povedali danes. Jaz - zapisnika še ni bilo, videla pa sem dnevni red.

Kot drugo pa vem, da ste pozvali, da bi se nekaj dobili marca s pravosodno ministrico in pa vrhovnim sodiščem. Zdaj, kaj naj bi bila tema pogovora ne vem, če pa bo seveda tudi kaj v zvezi s tem za izboljšanje dela samega, ne govorim še enkrat, ne govorim o personalni sestavi sveta, da ne bo pomote - sodnega. Ne govorimo o tem, zdaj pač kakšna je bila posamezna odločitev. govorim samo o tem, ali imamo zakonsko podlago res takšno kot mora biti, kje so manki, ker so.

Zdaj veste, takšen odstop zagotovo ni bil zato, ker bi želel, zdaj tudi jasno je bilo povedano, da tukaj ni šlo za noben negativen odnos do sodelavcev in s tistimi, ki ste sodelovali, ampak res za organizacijske in težave pri samem odločanju.

In jaz si res ne predstavljam, da v enem dnevu lahko nekdo opravi 22 tako obsežnih točk in da se jim res strokovno posveti. Ne individualno! Ne govorim individualno, ampak potem razpravi.

Zdaj, eni bodo rekli: Saj vi parlamentarci predolgo govorite, pa razpravljate, pa vendar mi po par ur rabimo za eno točko dnevnega reda. Pa ne, da bi kaj bili predolgi, ampak dejansko, če vsak nekdo pove, če gre za izmenjavo mnenj so take stvari zagotovo obsežne in vi imate obsežni dnevni red, zelo pomembne točke dnevnega reda in morda tudi iz tega vidika, da vidimo kaj se da narediti in dva konkretna sklepa sta predlagana, noben ni zavezujoč, so pozivi in jaz mislim, da so te pozivi, če ste jih prebrali, povsem dobronamerni in da verjamem, da lahko pripomorejo tudi k temu, da Sodni svet nekako pridobi, ne pa izgublja, ampak zgolj, da pridobi in da tudi javnost dobi občutek, da gre res za neodvisen organ, da ne gre za politični organ, da gre za strokovni organ in da svoje delo zelo, zelo strokovno in kakovostno opravljajo in da ni nekih časovnih omejitev.

Hvala.