Lepa hvala.

Lep pozdrav, gospod predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Res je, v Evropski uniji in tudi širše se vedno dogajajo kakšne nepravilnosti na področju preskrbe z živili živalskega izvora in tudi ostalega in nobena skrivnost ni, da tudi nas to doseže. Lani smo imeli zadevo z uvozom brazilskega mesa v Evropsko unijo, direktno v Slovenijo se nič ni uvažalo. Imeli smo težavo, ali pa nek dogodek s fipronilom, tudi tega smo obravnavali. Slovenija je ena redkih držav, ki je dejansko potem vse pregledala, mi smo vse nosilce pregledali, tako da mi v okviru tega, kar je potrebno, izvajamo vedno vse ukrepe, ki jih znamo in ki so predvideni.

V zvezi s konkretnim dogodkov, ki je povod za to sejo, ki jo seveda pozdravljamo, je tako, da smo informacije, ki smo jih na naši spletni strani objavljali in tudi posredovali medijem, si sledile glede na naša spoznanja.

Morate vedeti, da smo bili iz medije obveščeni o nekem dogodku na Poljskem, zadeva nas je ziritirala, poljske oblasti so nas relativno počasi zalagali z informacijami, temu je tudi še sedaj tako in zaradi tega smo se odločili, da preverimo kaj je v naši pristojnosti in kaj je zvezi s tem lahko na upravi počnemo, da ne bi zašli v neke napačne vode, zato smo se 29. odločili, da bomo preverili prisotnost govejega mesa v Sloveniji.

Osredotočili smo se na regijo v kateri je klavnica, ki je bila sporna v startu in pristopili k popisu zalog v skladiščih, torej mesa, zmrznjenega mesa, svežega mesa in na koncu se odločili tudi, da vso meso, vse mesne pripravke, ki jih najdemo iz regije, v kateri je prišlo do tega dogodka, tudi vzorčimo. Za vzorčenje smo se odločili na veterinarska zdravila in pa na mikrobiološko vzorčenje. Razlog je v tem, da je na podlagi videnega bilo moč sklepati, da gre za bolne živali, kar pomeni, da bi morale, ali pa bi lahko bila prisotna veterinarska zdravila in v nadaljevanju seveda tudi povzročitelji bolezni.

V okviru teh pregledov je bilo ugotovljeno, da imamo pri devetih nosilcih dejavnosti 14 pošiljk, ki izvirajo iz te regije in pri teh 14 pošiljkah so bili vzeti vzorci na kemične in mikrobiološke analize.

Tekom pregleda dogodkov je bilo ugotovljeno, da iz sporne klavnice v Sloveniji ni mesa po našem vedenju, tudi po zagotovilih poljskih oblasti ne morejo reči, da je pri nas, torej bi to sporočili, torej mi zdaj lahko trdimo, da iz sporne poljske klavnice mesa pri nas ni.

Poljaki so po tem, ko so sporočili katera klavnica je bila vpletena sporočili še dve razsekovalnici, v katere je šlo iz te klavnice in tem delu pa smo se našli pri nas, torej tisti dve pošiljki kebaba in ena pošiljka obreznin so izvirali iz razsekovalnic, ki so bile navedene.

Od teh konkretnih smo tudi obvestili, torej da imamo iz razsekovalnic, ki se navajajo, in da obstaja verjetnost, da so v povezavi s tisto klavnico, ki je, zato smo v nadaljevanju od teh nosilcev dejavnosti tudi zahtevali podatke o tem, da se izključi. Verjetno je zdaj preko teh razsekovalnic prišlo meso iz konkretne klavnice.

V tem trenutku imamo rezultate za mesni pripravek, torej dva vzorca kebaba sta bila pozitivna na prisotnost Salmonele entritidis in v enem smo našli tudi prisotnost veterinarskega zdravila. ugotovili, tudi umaknjena oziroma odpoklicana iz sistema in v nadaljevanju je poljski dobavitelj enega od kebabov še naložil ali pa odpoklical širše serije in to se trenutno še dogaja. Torej, v tem trenutku se še umika s trga druge serije kebabov, ki niso povezane s tisto razsekovalnico po našem vedenju. Razloga za umik, zakaj se je za to nosilec dejavnosti odločil, ne vemo, ko nam bodo sporočili, bomo kaj več vedeli. Torej, za enkrat je še vedno vprašanje kako reagirajo poljske oblasti.

Zdaj v zvezi s tem se pojavlja seveda vprašanje, kaj na upravi počnemo, kako izvajamo nadzor, kako je organiziran nadzor. Mogoče zelo na kratko: Živila živalskega izvora so povsod po svetu pod bolj ali manj striktnim nadzorom veterinarskih oblasti. To je povezano s številnimi razlogi in tako je to tudi pri nas. V Sloveniji imamo odobrene obrate in imamo registrirane obrate, torej vsi, ki se ukvarjajo živili tako ali drugače morajo biti registrirani, določeni obrati, ki so povezani z večjo stopnjo tveganja pa morajo biti tudi odobreni, to pomeni, da morajo biti s strani veterinarske oblasti pregledani, da izpolnjujejo vse pogoje, ki so predpisani.

V določenih obratih, kot so klavnice, je tudi obvezna stalna prisotnost uradnih veterinarjev dokler poteka proces njihovega dela, torej v Sloveniji ni možno, ali pa ocenjujejo, da se taki dogodki praktično ne morejo zgoditi, kot so se dogajali na Poljskem iz več razlogov.

Morate vedeti, Slovenija ima relativno dobro in močno razvito veterinarsko stroko, ta je tudi zaenkrat še mreža relativno dobra, nekatere države imajo težave s tem. Pri nas se preko ukrepov, kise izvajajo tudi znotraj zdravja živali, seveda skrbi tudi za mrežo veterinarskih organizacij, ki pri tem sodelujejo, tako da se v bistvu varnost živil živalskega izvora in tudi ostalih začne že na njivi, torej sistem od vil do vilic je kompleten. Pod nadzorom je krma, pod nadzorom je praktično govedo kot tako, obvezno označevanje v registrih, vsi premiki se beležijo tako, da je možnost, da kaj kje izgine zelo majhna. Občasno je slišati kakšna namigovanja, kaj vse je možno in kaj ni, mi vse to raziščemo, ko imamo neke trde argumente, tudi črni zakoli so praktično že izjema zaradi robustnosti in gostote sistema nadzora, tako da v tem delu ocenjujemo, da nekih večjih tveganj ni, ampak vseeno je prav, da potrošniki od ljudi, ki niso za to registrirani, ne kupujejo ne izdelkov, ne mesa, ne ničesar.

Veste kako to deluje, a ne

Tako, da ta del je striktno pokrit. Seveda so v nadaljevanju tudi vsi ostali odobreni obrati pokriti in znotraj tega izvajamo nadzor glede na ugotovljene pomanjkljivosti.

Frekvenca nadzora pri nas je razvrščena v 12 kategorij, torej obrate, ki jih enkrat letno pogledamo in take, ki jih 12-krat letno pregledano, odvisno na podlagi preteklih dogodkov in situacije v konkretnem obratu. Mi te obrate vsako leto ponovno ocenjujemo in seveda temu prilagajamo tudi naše aktivnosti.

Ob tem fizičnem nadzoru, dokumentacijskem nadzoru, nadzoru sledljivosti pošiljk, vsega ostalega, kar počenemo, seveda tudi vzorčimo živila.

V Sloveniji smo v letu 2018 vzeli preko 4 tisoč 700 vzorcev živil, od tega preko tisoč 800 vzorcev, ki so bili pregledani na prisotnost veterinarskih zdravil in odstotek neskladnih vzorcev na tem področju je bi 0,37 odstotka, kar pomeni sedem od preko tisoč 800 in to so bili neskladni vzorci in kaže na to, da se tudi tu in tam kaj zgodi.

Na mikrobiološke in pa na pesticide vzorčimo nekje preko 800 vzorcev letno, kar je tudi relativno visok delež v primerjavi z ostalimi državami in tu ugotavljamo nekako med 2 in 3 odstotka neskladnih vzorcev.

Nadalje se vzorči tudi na onesnaževala, to so težke kovine in ostale stvari, ki se lahko ponavljajo, torej nenamerno, ampak zaidejo v prehransko verigo. Tudi tu je preko 700 vzorcev in tudi tu smo pod 3 %.

V primeru aditivov, arom – mimogrede, Evropsko računsko sodišče je revidiralo sistem varne hrane v Evropski uniji. Poročilo je bilo decembra objavljeno. Odprto je za komentarje in med pregledanimi državami je bila tudi Slovenija in smo tam izpostavljeni kot dober primer, ker gledamo tudi aditive in arome kot eni redkih. V tem delu imamo manjše število vzorcev, ker na podlagi rezultatov, torej od 169, nismo našli nič skladnih vzorcev. Kar kaže, da se tu, izgleda, predpisi spoštujejo. Isto je z genetsko spremenjenimi organizmi. Tudi tu vzorčimo in tudi teh je – nismo zaznali.

Živila se tudi pregleduje nato, ali so bila obsevana. Ker to ni dovoljeno. In v tem delu tudi nimamo pozitivnih rezultatov, je pa ta obseg vedno – če je negativno oziroma so manjši problemi, se tudi vzorčenje zmanjšuje.

Zdaj, naša ocena je, da v tem delu pač dosegamo cilje, ki jih imamo zastavljene skladno s programom, ki ga imamo in v okvirjih, ki jih tudi seveda narekuje Evropska unija preko sistemov, ki so harmonizirani.

Vprašanje glede trgovanja. Torej, znotraj Evropske unije mi v primeru, ko gre za trgovanje z živili živalskega izvora znotraj Evropske unije, govorimo o skupnem trgu. Torej ne gre za uvoz in zato tudi ni predvidenih dodatnih kontrol znotraj tega. In mi, kadar izvajamo ta naš nadzor, o katerem sem govoril, delamo nediskriminatorno, kar pomeni, da razporedimo vzorce čez vse vrste, ki prihajajo, včasih imamo tudi usmerjene nadzore ali pa kakšne posebne. Takrat je mogoče malo drugače. Ampak v principu želimo pregledati celotno situacijo, predvsem na tistih živilih, za katere smo občutljivi. Tu imamo zadnja leta akcije na medu, ki so izpostavljene iz različnih razlogov, in seveda tudi na področju mesa in kot sem rekel, smo lani tudi precej pozornosti posvetili jajcem, ki so bila izpostavljena.

Zdaj – mi nekako ocenjujemo, da nosilci dejavnosti, ki jih imamo v Sloveniji, so dobri. Tudi v primerjavi v mednarodnem kontekstu. Mi z njimi v principu dobro sodelujemo, so kooperativni in nepravično bi bilo sklepati, da dogodki, ki so se dogajali v tujini, ki so kriminalna dejanja, so kakorkoli povezani s poslovno moralo ali pa z načinom dela naših nosilcev dejavnosti. Torej da bi kdo zavestno kje kaj takega kupoval, si jaz ne predstavljam, zato je tudi tako pomembno, da razumemo naš sistem.

Bi pa ob tem poudaril, da za varnost živil v tem sistemu so odgovorni nosilci dejavnosti, oni morajo vzpostavljene vse sisteme znotraj tega. Tako najbolj znan je HACCP sistem. Ti sistemi morajo biti odobreni in uprava – razen v tistem delu, kjer smo stalno prisotni – preverja izvajanje teh sistemov. Torej notranje kontrole, kako delujejo, in nosilci dejavnosti so seveda tudi dolžni nas obveščati o rezultatih svojih analiz in v primeru, da so neskladni, tudi v zvezi s tem. Tako da – ta sistem deluje. Ko delamo nadzore – ki jih seveda delamo – vedno tudi kaj najdemo. Saj zato pač jih počnemo. Ker če nikoli nič ne bi našli, tudi nadzorov ne bi delali. Naša ocena je na podlagi rezultatov, ki jih analiziramo – torej, koliko jih imamo v skupini z dvanajstkrat na leto in tistih, ki enkrat – da so trendi – grejo v pravo smer. Tudi pri vprašanju, ki se izpostavlja. Torej sledljivosti oziroma označevanja porekla svežega mesa oziroma tam, kjer je to predpisano. Tako da se tudi tu popravlja in mi bomo tu tudi z delom nadaljevali.

Naj še enkrat povem. Po našem vedenju in po vseh podatkih trenutno mesa iz sporne klavnice ne v tistem terminu, ki je bilo s strani poljskih oblasti odpoklicano, ne v kakršnemkoli drugem, ki se fizično zdaj nahaja v Sloveniji – zaenkrat nimamo. In ne pričakujemo, da bi še jih ugotovili, torej da jih imamo prisotne. Za vse ostale mogoče podrobnosti, ki bi jih še kdo vprašal ali pa kaj takega, smo seveda na razpolago in hvala za besedo.