Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica, vsi prisotni in seveda vsi vabljeni. Hvala za vaš odziv.

Seveda si želim, da bi vendarle danes lahko prišli do zaključkov, ki bi nakazali, da smo v Sloveniji, kar se tiče prehranske verige, varni. Zavedam se, da vsak od nas lahko pripomore en del k temu, da se lahko znamo o tej zadevi odkrito pogovarjat in da imamo vsi željo, da bi bili resnično, varna in kakovostna hrana dobrina. Da bi se zavedali, da ni sama po sebi umevna, ampak da morajo vse institucije seveda sodelovat, če želimo se počutit, ne nazadnje, prehransko varni v Sloveniji.

Seveda novica o uvozu poljskega mesa iz poljske klavnice, je odmevala po celi Sloveniji. Zato smo sklicali v Novi Sloveniji tudi današnjo sejo, z naslovom Problematika slovenske samooskrbe – primer uvoza sporne kvalitete.

Pa naj za uvod samo naštejem, kakšna je trenutno slovenska samooskrba. Podatki o samooskrbi so seveda zgovorni. Vsi se zavedamo, da je slovenska samooskrba najnižja ravno na področju zelenjadarstva. Tam lahko govorimo o 42 % samooskrbe, pri krompirju 55 % samooskrbe, svežem sadju 44, žitu 74, pri prašičjem mesu le okrog 34 %, je pa seveda nekoliko večje smo samooskrbni na področju govejega mesa in seveda perutninarstva.

V Novi Sloveniji želimo poudariti, da bi morala država zagotovit visoko stopnjo prehranske varnosti. Imamo dovolj zemlje, obdelovalne zemlje, ki bi ob skrbnem načrtovanju in gospodarjenju lahko zadostila vsem potrebam za varno, kakovostno, količinsko, zadostno in seveda cenovno dostopno hrano. Ker je pridelava, predelava in distribucija hrane, varne hrane, strateškega pomena za vsako družbo in ima velik vpliv na gospodarsko okolje in seveda zdravje prebivalstva, bi moral biti to prvi cilj in naloga vsake vlade, tudi zdajšnje vlade in seveda predvsem želja seznanjat potrošnike kaj in kakšno hrano uživamo.

Glede na to, da lahko rečem, pa upam, da ne bo bilo slišat preveč populistično, da je Vlada v prejšnjem mandatu izbirala med dvema ponudnikoma za maketo drugega tira in da je izbrala najdražjega politika, lahko rečem, da pri hrani je ravno obratno. Javna naročila seveda so merilo, kjer je in je v glavnem merilo to, da imamo, v bistvu, najcenejšo hrano – tako v javnih zavodih, v ustanovah in se mi zdi, da je to v nasprotju s tem, kako bi morala Vlada delovati in zaščititi, predvsem zaščititi potrošnika. V prvi vrsti. In seveda, v drugi vrsti, zaščititi slovenskega proizvajalca, pridelovalca in seveda slovenske kmete, rejce.

Argument, lahko rečem, ki govori v prid, je, da vsako leto seveda smo deležni in priča kakšni taki zgodbi z mesom. Zato se je nam zdela ta seja vredna sklica, predvsem z vidika, da mogoče pa vendarle pogledamo, kaj se dogaja tudi na področju uvoza, pridelave in predelave mesa v Sloveniji. Na eni strani govorijo kmetje, da imajo dovolj mesa, na drugi strani predelovalci in proizvajalci pravijo, slovenskega mesa je premalo. Kje je zdaj tista stična točka?

Kar se je dogajalo v sami, aferi, če lahko tako rečem, ali pa v zadevi tega uvoza mesa, se mi zdi, da je mogoče bilo na neki točki napačno odreagirano, tudi s strani Urada za varno hrano, ker smo… po podatkih si mislim, da imate pripeto vse, približno tri različne informacije dobili, kdo ima to meso, če je to meso sploh v Sloveniji, kje se nahaja in se mi zdi, da je bilo pomembno predvsem tukaj poudariti to, da lahko rečem, da je bilo v največji meri izpostavljeno eno slovensko podjetje. Upravičeno lahko rečem, da je verjetno to podjetje utrpelo tudi poslovno škodo, verjetno mogoče tudi dolgoročno in se mi zdi, da je s tega vidika potrebno razmisliti tudi o sklepih, ki smo jih predlagali že v samem sklicu in pa seveda sklep, ki ga imam danes jaz na svoji mizi.

Naš sklep je šel v smeri, da vendarle zagotovimo slovenskemu potrošniku, slovenskemu kupcu dobro in kvalitetno hrano, zato smo rekli, če lahko preberem prvi sklep: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da pripravi predlog ukrepov, s katerimi bo zaščitil slovenskega potrošnika, tako da bo omogočal večjo samooskrbo in pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Pri javnih zavodih, ki so dolžni upoštevati postopek javnega naročanja hrane, mora zagotoviti upoštevanje pogoja certifikat Slovenska kakovost. Mi smo v zadnjih letih zelo veliko vložili sredstev, truda ravno v certifikat Slovenska kakovost, ko smo želeli dvigniti zaupanje potrošnikov v slovensko pridelano hrano. In se mi zdi, da neupoštevanje ali pa, da bi bila neka bom rekla referenčna lahko točka, tudi za javna naročila, se mi zdi, da je na nek način tudi storjena škoda ali pa, da ne znamo izkoristiti neko prednost v celoti.

Drugi sklic Odbora za kmetijstvo je… drugi sklep: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da zaščiti slovenskega kmeta tako, da sprejeme ukrepe, ki bodo kmeta spodbudili k obdelavi zelje in večji proizvodnji in pridelavi hrane. Seveda so bili to naši sklepi v prvotni ob sklicu, seveda pa smo skupaj v sodelovanju bom rekla celotnega Odbora za kmetijstvo, oblikovali pet novih sklepov. Zdaj, jaz upam, da ste te sklepe dobili na mize oziroma boste še dobili, tako da jaz v bistvu ne vem, če bi šla ravno vseh pet brati. Vendarle bi pa prebrala tega, ki smo ga pa v Novi Sloveniji seveda pripravili naknadno in ga tudi prosim, bomo predložili, ga imam pred sabo, bom dala za razmnožiti, da bi bil to tudi sklep, o katerem bi glasovali in da bi bil lahko to sklep odbora in sicer se glasi: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Vladi Republike Slovenije, Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da v interesu slovenskih potrošnikov, v okviru koledarskega leta, sproti objavlja podatke o uvozu mesa, tudi mletega in sicer po vrstah mesa, po državah – se pravi Evropske unije in tretje države in po uvoznikih.

Če v obrazložitev povem, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ima med delovnimi področji, med drugim tudi nalogo spremljanja uvoza mesa, tudi mletega iz držav članic Evropske unije in tretjih držav. V interesu slovenskih potrošnikov je, da so tekoče informirani o uvozu mesa.

Seveda je ta sklep, kot sem že prvotno dejala, nastal na vsakoletnih prehranskih ali pa mesnih aferah. Spomnimo se primera lazanje in tako naprej, kaj se je vse našlo notri. Se mi zdi, da je to sklep, ki dejansko bi omogočal potrošnikom neko večjo varnost, neko preglednost in večjo možnost, da odločajo sami o tem, kakšen izdelek bodo kupovali in jedli.

Kar se tiče tega sklepa bi še enkrat prosila seveda, da se ga razmnoži, da ga dobite vsi na mize in za zaključek tega mojega uvoda naj najprej še to dodam, da želim, da je na prvem mestu človek in šele potem računica.

Hvala.