Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Če sedaj preidemo mogoče malo iz tega, bolj teoretičnega dela zopet nazaj na vsebino dokumenta. Že kolega Juvančič je, ko je predstavil vsebino študije, omenil, da so pomemben del študije predstavljali kazalniki kmetijske politike. Pa če začnem mogoče malo prej, en korak nazaj.

V prvi fazi študije smo pomembno mesto namenili tudi opredelitvi ciljem kmetijske politike. Pri opredelitvi teh ciljev smo upoštevali cel niz raznoraznih analiz, nacionalnih, evropskih, strateških dokumentov in za potrebe vrednotenja slovenske kmetijske politike v obdobju 2015-2020 zasnovali sistem 4 splošnih ciljev in iz njih 18 tako imenovanih izvedbenih ciljev, izvedenih ciljev kmetijske politike. Če grem zdaj zelo na hitro skozi te cilje.

V okviru prvega splošnega cilja - odporna in konkurenčna proizvodnja - je bilo opredeljenih 7 izvedenih ciljev. To so v glavnem, bi rekel bolj te ekonomsko-gospodarski cilji od prehranske varnosti dohodkovnega položaja pa vse tja do verig vrednosti in pa varnosti hrane.

V okviru drugega splošnega cilja - trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin - je bilo opredeljenih 5 izvedenih ciljev in sicer so to cilji, ki se pretežno usmerjajo v reševanje okoljskega vidika kmetijske politike od podnebnih sprememb ohranjanja biodiverzitete, varstva tal, voda, do dobrobiti živali.

V okviru tretjega splošnega cilja - uravnotežen razvoj podeželja - so bili izvedeni trije cilji in sicer cilj zaposlovanja na podeželju, kakovost življenja na podeželju in pa socialna vključenost.

Kot vidite, smo poskušali z vsemi temi tremi cilji pokriti vse tri vidike tako imenovanega trajnostnega razvoja.

Ker je bil že v resoluciji izpostavljen pomen in vloga znanja, smo tem trem splošnim ciljem dodali še četrtega - znanje in komuniciranje - kjer smo izvedli tri cilje: ustvarjanje znanja, prenos znanja in pa informiranost in ozaveščenost.

Toliko mogoče o teh ciljih, kajti na te cilje smo v nadaljevanju obesili kazalnike za vrednotenje uspešnosti uresničevanja ciljev kmetijske politike.

Kazalniki imajo nedvomno pomembno vlogo v procesu priprave, vodenja, spremljanja in pa tudi vrednotenja posameznih politik in njihovih aktivnosti. In seveda, kazalniki nam prikazujejo spremembe v prostoru in času. Pri izboru in opredelitvi kazalnikov smo upoštevali šeste temeljnih načel za pripravo kazalnikov, to je: ustreznost kazalnikov oziroma vsebinska naravnanost na cilje, dosegljivost podatkov, merljivost podatkov, časovna omejenost podatkov, zanesljivost in navsezadnje jasne definicije kazalnikov.

Za vrednotenje navedenih ciljev, ki sem jih prej namenil smo predlagali oziroma izbrali okroglo 50 različnih kazalnikov. Največ, 22, za prvi cilj, odporna in konkurenčna proizvodnja, 16 za vrednotenje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin in 7 za vrednotenje cilja uravnotežen razvoj podeželja, no pa še 5 za cilj znanje in inovacije. Tu je treba poudariti, da so dobre tri četrtine vseh izbranih kazalnikov v celoti ustrezali naštetim metodološkim izhodiščem oziroma kriterijem, ki sem jih prej navedel. Vsi kazalniki so v študiji, če ste jo brali, prikazani na enoten način in sicer so v bistvu prikazani v 4 točkah. V eni točki je kazalnik definiran in naveden vir uporabljenih podatkov. Potem gre za sam kvantitativni prikaz v časovni seriji. Uporabili smo časovno serijo 2007-2016. Izjemo so tukaj predstavljali seveda strukturni podatki, to se pravi podatki, ki izhajajo iz statističnih popisov. Večinoma so podatki prikazani v absolutnih vrednostih, to se pravi časovne serije, nekateri podatki pa so prikazani tudi relativno s pomočjo baznega indeksa. Sledi kratka analiza in komentar kazalnika in v zadnji fazi, tam kjer je bilo potrebno, so pa dana tudi priporočila kako kazalnik dopolniti, ga izboljšati, ali spremeniti.

Mogoče samo na kratko en povzetek rezultatov. Napravili smo kratko analizo kazalnikov glede na trende v podatkovnih serijah in jih razvrstili v 5 kategorij, to se pravi, razvrstili smo jih v kategorijah kazalnikov z izrazito pozitivni trendi, s pozitivni trendi, nevtralnimi trendi oziroma stagnacijo, s kazalnimi z negativnimi trendi in kazalniki z izrazito negativnimi trendi.

Od vseh 50 kazalnikov jih 40 % izkazuje pozitivne trende, za ostalih 60 % kazalnikov pa je značilna stagnacija oziroma negativni razvojni trendi. Zanimivo je, da so ti trendi oziroma te procenti enaki v okviru vseh treh oziroma štirih navedenih splošnih ciljev kmetijske politike.

Mogoče na koncu še nekaj o priporočilih za dopolnitev kazalnikov. Seveda, ko smo pripravili tak širok niz teh podatkov se porajajo tudi ideje oziroma pojavijo se luknje, kaj bi bilo treba še storiti, da bi kazalniki še bolj učinkovito pojasnjevali uspešnost izvajanja politike.

V okviru ekonomskih ciljem smo predvsem začutili pomanjkanje podatkov, ki izhajajo iz ravni posameznih kmetijskih gospodarstev, tu imamo predvsem v mislih podatke knjigovodstva na kmetijah farm, na katerih bi bilo potrebno v nadaljevanju več delati, jih izboljšati in na ta način jih pripeljati v sam sistem teh kazalnikov. Hkrati smo poudarili tudi, da bi bilo potrebno vsaj za boljše vrednotenje stabilnosti dohodka še naprej delati na kazalniku standardnega prihodka na kmetijskih gospodarstvih. Potem smo ugotovili, da imamo izrazit manko pri kazalnikih za prilagajanje na podnebne spremembe, kjer bi bilo potrebno vzpostaviti določeno spremljanje na recimo mrežah za protitočno zaščito, sisteme za reševanje in tako naprej. Pomemben manko kazalnikov je na področju varstva tal, predvsem na založenosti tal in organski snovi v tleh. Predlagani kazalnik za dobrobit živali, vsi vemo, da je to ukrep, ki ga ne izvajamo dolgo in zaradi tega smo seveda imeli tu kar probleme in na tem področju bi bilo potrebno kar nekaj naporov, da bi se uvedli določeni nadzori in spremljale določene, kakšen je delež neskladnosti in tako naprej. In pa izrazit manko podatkov pri opredelitvi kazalnikov smo imeli pri zadnjem področju, ki se tiče informiranosti in pa prenosu znanja, kjer bi bilo potrebno določene evidence vsekakor izboljšati.

Hvala lepa.