Hvala lepa.

Najprej naj odgovorim na vprašanje dr. Brgleza. Torej, tudi sam sem seveda seznanjen s tem, da je bila sprejeta tudi z naše strani odločitev, da se pri pravni definiciji antisemitizma podpre tista, ki je bila omenjena, torej nekoliko širša, za katero pa torej, dr. Brglez, pravite, da je preveč pomensko odprta oziroma naj ne bi prispevala k samemu boju zoper antisemitizem v zadostni meri. Zdaj, tukaj moram priznati, da gre za tako zelo specifično strokovno vprašanje, da bom seveda moral tudi sam zahtevati pisno pojasnilo, kjer bodo specifični argumenti navedeni, zakaj je bila ta definicija s strani stroke, ki je seveda vodila ta proces s strani MZZ, priporočena in nato tudi na koncu sprejeta. Kajti gre za tako zelo ozko strokovno področje, kjer ne bi želel tu improvizirati. Tako da bomo podali pisno pojasnilo. Dejstvo pa je, da, seveda, Slovenija – in tukaj so sodelovali strokovnjaki – vztraja in bo vztrajala na tej svoji politiki, torej – v boju zoper antisemitizem. Tukaj je naša pozicija zelo jasna. In ne glede na to, da se lahko strokovnjaki ne razumejo v vsem v celoti ali pa nimajo enotnega mnenja o posameznih definicijah, je dejstvo, da to prav v ničemer ne bo spremenilo naših političnih in drugih izhodišč in dejanj. Kar je pa tukaj najpomembneje. Bom pa tudi sam se takoj zavzel, da dobite pisna pojasnila, ker seveda tukaj je treba strokovno zadeve le nekoliko obširneje pojasniti.

Kar zadeva konzularno zaščito naših državljanov v tretjih državah, kjer nimamo lastnih DKP, se pravi diplomatskih person konzularnih predstavništev, pa poteka ta zaščita, kot ste sami dejali, preko tujih veleposlaništev. Naj povem to, da nas vodi pri tem sodelovanju z, bi rekel, veleposlaništvi s strani članic Evropske unije in tudi sicer, eno samo načelo. Zagotoviti našim državljanom v tujini čim bolj kakovostno in seveda tudi čim hitrejšo in dobro konzularno zaščito. Zato seveda jasno, da ne gre samo za to, da izbiramo tukaj kot partnerje predstavništva naših prijateljic držav iz Evropske unije, ampak gre tudi za to, da se trudimo, da to sodelovanje poteka tako, da je pač našim državljanom preko teh veleposlaništev zagotovljeno – tudi ob našem sodelovanju, kjer je to mogoče – da dobijo te svoje storitve, ki jih potrebujejo, čim hitreje in čim bolje. Zdaj, seveda – kriteriji so glavni ti. Treba je, da je konzularna zaščita hitra, učinkovita, da gre vse v korist torej in favorum varstva naših državljanov. Seveda pa je zadeva včasih zahtevna, kajti če nimaš svojega diplomatsko konzularnega predstavništva v neki državi – vemo, da Slovenija zaradi omejenih zmožnosti prav v vseh državah sveta seveda ne more in ne bo imela verjetno še dolgo ne svojih predstavnikov, torej diplomatsko-konzularnih, je zato tako pomembno, da smo članica Evropske unije – in to kredibilna članica z dobrimi odnosi z državami članicami, ki nam potem tukaj dejansko pomagajo.

Zdaj, seveda, moram tudi povedati, da zbiramo na ministrstvu odzive državljanov, ki izražajo določene pripombe ali pobude. To je zelo pomembno. In zato to vašo pobudo štejem – mislim, to vprašanje – štejem za koristno tudi v tej smeri, kajti stalno moramo biti pripravljeni in izvajati izboljšave. In te izboljšave izvajamo, čim dobimo neke relevantne informacije o naših državljanih, ki bodisi niso zadovoljni s kakšno od storitev ali pa imajo kakšne druge pripombe. Tako da lahko zagotovim, da ministrstvo te zadeve zbira. Tudi če bo kakšna prišla od kod drugod – recimo iz Državnega zbora, kakšna pobuda za izboljšanje stanja – jo bomo nemudoma obravnavali, da bomo, recimo, zadeve izboljšali. Tako recimo lahko povem en primer, recimo, v državi Senegal, smo ugotovili, da avstrijsko veleposlaništvo ni bilo dovolj oziroma na pravi način aktivno za naše državljane tam in smo prenesli, bi rekel, to pooblastilo z avstrijskega veleposlaništva na francoskega. Ker imamo tam zagotovljeno boljše sodelovanje. Tako da žal tudi znotraj članic Evropske unije včasih zadeve ne potekajo v celoti optimalno, zato se trudimo sproti spremljati stanje in ga izboljševati. In tu zagotavljam, da bomo s tem nadaljevali.

Kar zadeva vprašanje gospoda Grimsa. Tudi zelo pomembna zadeva, se strinjam. Ta kandidatura, ki ste jo omenili, za zaščito znotraj Unesca, ni bila pripravljena v skladu s kriteriji Unesca. V tej fazi ni bila tako dobro pripravljena, da bi šla lahko skozi vladno proceduro, ampak seveda zadrega ni nastala na naši strani, ampak na strani sosedov. In zato seveda je zadeva pač v stanju, kakršnem je. Tako da naj omenim še to, da tukaj pristojno ministrstvo ni po vsebini Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak Ministrstvo za kulturo. Tako da vprašanje boste morali nasloviti posebej še na to ministrstvo. Vsekakor pa menim, da je prav, da si Slovenija prizadeva za zaščito Brd, za zaščito te kulturne krajine in, seveda, da naredimo vse, da tudi na ta način s takimi skupnimi, bi rekel, akcijami oziroma iniciativami, pobudami, krepimo sodelovanje s sosednjo državo pa tudi maloobmejno in siceršnje sodelovanje med občinami obeh držav. Tako da obžalujem, da pobuda ni bila korektno pripravljena na drugi strani, kot sem obveščen o tem, si pa želim, da bi Ministrstvo za kulturo uspelo kljub temu najti pot, da pride do realizacije takšne pobude, ki je dejansko po mojem zelo koristna in edina prava stvar, če jo uspemo seveda plasirati in dobiti zanjo podporo.

Hvala lepa.