Najlepša hvala.

Jaz imam dve vprašanji za gospod zunanjega ministra.

Prvo: iz poročila za javnost po 13. redni seji Vlade Republike Slovenije, ki je potekala 20. decembra lani izhaja, da je Vlada sprejela pravno neobvezujočo delovno definicijo antisemitizma mednarodne zveze za spomin na holokavst. T definicija je bistveno širša od definicije antisemitizma, kako rjo lahko izpeljemo iz mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Strokovnjaki s področja mednarodnega prava in predstavniki civilne družbe še posebej opozarjajo, da je omenjena definicija tako pomensko odprta in dvoumna, da dopušča enačenje politične kritike države Izrael z antisemitizmom. Na ta način definicija ne prispeva k svobodi izražanja, hkrati pa tudi ne k samemu boju proti antisemitizmu. Ministra za zunanje zadeve prosim za komentar ter za ozadje odločitve za sprejetje te definicije, posebej zato, ker je recimo ne sprejema niti agencija Evropske unije za temeljne pravice. To je prvo vprašanje.

Drugo: Neposredne, zelo otipljive prednosti članstva v Evropski uniji se kažejo tudi na področju konzularne zaščite. Ob tem, da ima Slovenija omejeno število svojih predstavništev po svetu, je izrednega pomena dejstvo, da se naši državljani v tretjih državah, kjer Slovenija nima svojega veleposlaništva ali konzulata, obrnejo na predstavništvo katerekoli članice. Evidenten primer za to so recimo afriške države. Nepisano pravilo ali v primeru izdaje vizumu, celo napoten Ministrstva za zunanje zadeve je, da se slovenski oziroma tuji državljani obrnejo na konkretno veleposlaništvo. Glede na povratne informacije, ki jih dobivamo od ljudi, me zanima, po katerih kriterijih je opravljena izbira predstavništev s katerimi poteka tesnejše sodelovanje v konzularnih zadevah v tretjih država in ali ministrstvo zbira informacije o izkušnjah državljanov v teh postopkih?

Hvala.