Govor

Primož Siter

Najlepša hvala in lep pozdrav!

Odbor za kulturo je na 4. nujni seji 6. februarja obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Predstavnica Ministrstva za finance je uvodoma na splošno predstavila predlog rebalansa proračuna. Dr. Jernej Pikalo, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, pa je v nadaljevanju predstavil predlog rebalansa proračuna na področju Ministrstva za kulturo. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker se delež proračuna za kulturo prvič po letu 2012 povečuje za 30, 4 milijona evrov in v celoti znaša 193 milijonov 315 tisoč evrov. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu znaša tako prvič po letu 2012 1, 9 %.

Vsebinsko bo pretežni del sredstev, torej 9, 4 milijona evrov namenjenih za stroške dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna. Za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture je namenjenih 1, 8 milijona evrov, za republike priznavalnine 0, 2 milijona evrov, na nakup opreme in investicijsko vzdrževanje, ki je bilo v preteklosti izrazito podhranjeno, 2, 2 milijona evrov. Za programe v kulturi je namenjenih dodatnih 5, 8 milijonov. Na področju medijev in avdio-vizualne kulture se povečujejo transferna sredstva za film v višini 800 tisoč evrov, dodatno se bo financiral redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Projektu medijske pismenosti je namenjenih 50 tisoč evrov, dodatna sredstva so namenjena tudi sofinanciranju nevladnih organizacij, varstvu kulturne dediščine, nakupu knjižničnega gradiva, ljubiteljski kulturi in digitalizaciji.

V razpravi so vsi sodelujoči pozdravili dejstvo, da se sredstva namenjena za kulturo v predlogu rebalansa proračuna povečujejo in ob tem opozorili na naslednja odprta vprašanja na področju kulture. Izpad sredstev, ki naj bi jih zagotovil Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, pomanjkanje sredstev na področju ohranjanja kulturne dediščine, odsotnost investicij v večje javne zavode, recimo SNG Drama, nezadostno financiranje ljubiteljske kulture, neskladni kulturni razvoj v Sloveniji, dve tretjini denarja namenjena za kulturo, ostaja v osrednjeslovenski regiji, uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe o dvigu sredstev za kulturo na 2, 2 %, uvedbo samostojne proračunske postavke za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, dvig sredstev za program podpora verskim skupnostim, nepredvidljivo financiranje kulturnih programov, kar je posledica odsotnosti novega nacionalnega programa za kulturo, nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi, sofinanciranje medijev lokalnega pomena, problematiko financiranja festivala Brežice in Carmina Slovenice, projekt Medijske pismenosti, investicije v kulturno infrastrukturo, strategijo Ministrstva za kulturo glede ohranjanja gradov in dvorcev, problematiko pokrajinskega arhiva Maribor, univerzitetne knjižnice Maribor in SNG Maribor, povišanje sredstev na načrtovanih 11 milijonov letno za filmsko in video produkcijo do leta 2022, potrebo po zagotovitvi višjih sredstev na postavki založništvo, problematiko prekarizacije in krašenja delovno-pravne zakonodaje v kulturi s strani javnih zavodov, nujnost začetka črpanja kohezijskih sredstev za projekt Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022, financiranje povišanja plač v javnem sektorju in vsebinsko presoja izvedba projekta Interpretacijski center na Igu, koliščarsko naselje na Ižanskem delu ljubljanskega barja.

Odbor za kulturo ni oblikoval svojih amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2019. Po končani predstavitvi predloga in po opravljani razpravi, je predsednica odbora ugotovila, da se je Odbora za kulturo seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za kulturo.

Hvala lepa.