Govor

Mateja Udovč

Hvala lepa za besedo.

Odbor za izobraževanje znanost, šport in mladino je na 7. nujni seji 5. 2. 2019 obravnaval Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Pri delu odbora je sodeloval državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Štromajer in predstavnica Ministrstva za finance mag. Irena Drmaž.

Predstavnica Ministrstva za finance je med drugim povedala, da se je Predlogu rebalansa proračuna prihodki in odhodki, v primerjavi s prejetim proračunom, zvišujejo. Tako so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2019. Odhodki pa se zvišujejo za 4,8 % na 10,16 milijarde evrov. Nominalni presežek proračuna bo tako predviden v višini 0,4 % bruto domačega proizvoda. Vlada s tem zasleduje ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države. Državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je predstavil Predlog rebalansa proračuna na področju ministrstva in povedal, da se s predlogom rebalansa sredstva za področje izobraževanja, znanost in športa povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančni načrt za leto 2019. Ministrstvo je pri pripravi Predloga rebalansa izhajalo tako iz prioritet in zavez v Koalicijski pogodbi ter zavez Vlade danih sindikatom, da bo zagotovila dodatna sredstva za povečanje plač javnih uslužbencev. Pojasnil je, da je programsko gledano ministrstvo nosilec dveh politik, in sicer politike 19 - izobraževanje in športa in politike 05 - znanost in informacijska družba. Poleg tega sodelujejo še v treh drugih politikah, ki so zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje, trg dela in delovni pogoji ter kultura in civilna družba, za katere letno namenjajo okoli 6,2 milijona evrov oziroma 0,31 % vseh njihovih sredstev.

Med Vladnimi prioritetami je področje znanosti, saj le-ta dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva. S tem pa se zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja. Velik poudarek se daje tudi na odprtost in kakovost sistema. Sredstva za znanost znašajo 268,6 milijona evrov, od tega znašajo integralna sredstva 207,2 milijona evrov, kar je 21,2 milijona evrov več, kot je bila poraba v letu 2018. Integralna sredstva za znanost tako prvič presegajo predkrizno raven iz leta 2011 in prvič je za ta namen predvidenih več kot 200 milijonov evrov, s čimer sledimo koalicijski zavezi po povečanju sredstev za raziskave in razvoj na 1 % bruto domačega proizvoda.

Pomembno vlogo na tem področju bodo imela tudi evropska kohezijska sredstva, ki za leto 2019 znašajo 60,9 milijona evrov, usmerjena pa bodo v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskovalne in razvoj ter centrom odličnosti.

Na področju izobraževanja bo ministrstvo v letu 2019 še naprej zagotavljalo dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje za vse in krepitev visokega šolstva ter z njim povezanega znanstvenega raziskovanja. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačila staršem – okoli 17 milijonov evrov, in sicer za 70 % cene programa, ki bi ga starši morali plačati za drugega otroka, in 100 % za tretjega in naslednje otroke ter za subvencije ranljivim skupinam, subvencioniranje predšolske vzgoje otrok Romov in otrok v dvojezičnih oddelkih, financiranje krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari 5 let. Od septembra 2019 se bo kot novo zakonsko obveznost sofinanciralo tudi razvojne oddelke v vrtcih.

Za področje osnovnega šolstva je namenjenih 870 milijonov evrov, s čimer se zagotavlja pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, optimalne pogoje za vzgojo otrok s posebnimi potrebami ter regijsko enakomernejši delež vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Šole se še vedno soočajo z izzivi, ki jih prinaša naraščanje števila učencev oziroma povečanje generacij. V letu 2019 je v sistemu osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več, kot je bilo otrok v preteklosti. To predstavlja velik izziv tako za šole kot tudi za državo in lokalne skupnosti. Učenci imajo v času pouka organizirano tudi prehrano, s šolskim letom 2019 in 2020 pa bo ministrstvo razširilo nakup učnih gradiv tudi za učence drugega razreda osnovne šole.

Na področju srednjega šolstva je namenjenih 328,2 milijona evrov. Z njimi se zagotavljajo pogoji za kompetentno naravno izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje različnih ravni izobraževanja ter nadaljevanja študija s poudarkom na povečanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov. Z razmestitvijo izobraževalnih programov po posameznih šolah se ohranjajo zanimanje dijakov in delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, s programskimi spremembami pa se zagotavlja tesnejše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva in trga dela, pri čemer velja izpostaviti uvedbo vajeništva in drugih oblik povezovanja ter izobraževanja z gospodarstvom. Dijakom se zagotavlja tudi delno ali v celoti subvencionirana malica v času pouka.

Višjemu strokovnemu šolstvu se namenja 15,5 milijonov evrov in je tesno povezano s trgom dela in se želi preko široko modularno zasnovanih študijskih programov, ki temeljijo na vsaj dveh poklicnih standardih, doseči čim večjo zaposljivost diplomantov.

Na področju visokošolskega izobraževanja, ki se mu namenja 305 milijonov evrov, se zagotavlja stabilno financiranje ter ustrezna kakovost izvedbe študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje na rednem študiju, zagotavljajo se sredstva za doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih za internacionalizacijo izobraževanja, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic ter reševanje prostorske problematike umetniških akademij. Pomemben poudarek pri razvoju visokega šolstva bodo v letu 2019 imele tudi evropska kohezijska sredstva, ki bodo v tem letu znašala 5,8 milijonov evrov in bodo namenjena za mednarodno mobilnost študentov, gostovanje tujih profesorjev, pomoč študentom pri graditvi kariere, karierne centre in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu. Izobraževanju odraslih se namenja 21,8 milijonov evrov, od katerih znašajo sredstva evropske kohezijske politike 16,3 milijona evrov. Ministrstvo sofinancira programe in dejavnosti iz skupnega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, promocije vseživljenjskega učenja ter nacionalno pomembno vlogo v izobraževanju odraslih. Financirajo se tudi program osnovne šole za odrasle, ki je ena od prednostnih nalog Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Na področju športa bo ministrstvo v letu 2019 zagotavljalo pogoje za razvoj športa za vse s ciljem, da vsakemu posamezniku zagotovi možnost za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju in zagotovi mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje ter spodbujanje uveljavljenih moralnih in etičnih vrednot v športu. V letu 2019 znašajo sredstva za šport 20,2 milijona evrov. Podpiralo se bo razvoj vrhunskega športa, sofinanciral in spodbujal se bo šport, skladno z nacionalnim programom športa. Državni sekretar je podal tudi odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja, predloge in pripombe poslancev. Tako se je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ni oblikoval svojih amandmajev in se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 iz svojega delovnega področja.

Hvala lepa.