Hvala lepa! Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance, spoštovani ostali vabljeni!

Vlada Republike Slovenije s predlogom rebalansa državnega proračuna za leto 2019 sledi svojim ključnim usmeritvam. Ena doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Hkrati s tem Vlada zasleduje tudi temeljni cilj stabilne in široko osnovane gospodarske rasti. Rebalans proračuna je stabilen in razvojno naravnan in nagovarja vse generacije državljank in državljanov. Zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Smo prvi, drugi v evrski skupini, pri zniževanju javnega dolga – v letošnjem letu ciljamo na 66 % v odnosu na BDP.

Maastrichtski kriteriji, to je 60 % stopnjo, bomo dosegli v naslednjih dveh, treh letih. Ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi ustvarjajo fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje, prek izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati se kot gonilo domače potrošnje krepijo tudi večje domače investicije, z namenom, da se omogoči dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Krepi se zaposlovanje, podjetja ustvarjajo več dodane vrednosti in boljše poslovne rezultate.

Pozitivne razmere na trgu dela omogočajo, da pokojninska in zdravstvena blagajna lažje izpolnjujeta svoje obveznosti. S tem se ponovno ustvarjajo gospodarska gibanja in razmerja, ki jih je bilo potrebno za(?) uravnoteženja javnih financ v preteklih letih zajeziti ali na novo uravnavati.

Gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer pa Slovenija šele po letu 2017 dalje beleži presežek. Naj spomnim, predhodno je Slovenija v 10 letih naredila za skoraj 25 milijard proračunskih primanjkljajev in se za toliko tudi zadolžila. Vlada tudi za leto 2019 s predlogom rebalansa načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti prihodkov. Torej, hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov in predvideva nominalni presežek, v višini 194 milijonov evrov oziroma 0,4 BDP oziroma 0,55 BDP, merjen z ESA standardi.

Gospodarska rast pomembno vpliva na izboljšanje javnih financ, kar se kaže skozi povečane prilive iz naslova davčnih prihodkov. Prihodki predloga rebalansa državnega proračuna so načrtovani z upoštevanjem ključnih makroekonomskih kazalcev iz jesenske napoved Umar in veljavne ureditve na davčnem področju. V primerjavi z letom pred, bodo skupni prihodki višji za 3,5 %, samo davčni prihodki za 4,8 %, skupaj so načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnine in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov. Upoštevani so tudi dodatni namenski prihodki iz zakona v 2TDK in visoka vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada.

Na drugi strani, pri izdatkih, je Vlada upoštevala zgornjo mejo, ki jo je sprejel decembra lani Državni zbor in sicer 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna 2019, so višji za 463 milijonov evrov, od realizacije 2018 pa za 700 milijonov evrov. Na višje dovoljene odhodke državnega proračuna pa so vplivali predvsem novi ukrepi, z uveljavitvijo v letu 2019 - dogovor glede politike plač v javnem sektorju, vpliv zakona o socialno varstvenih prejemkih, dogovorjena višina povprečnin za občine in višina letnega dodatka za upokojence. Vlada je v predlogu zagotovila več sredstev tudi za prednostne naloge – zdravje, znanost, infrastruktura in za izvajanje črpanja evropskih sredstev. Primer: sredstva za področje znanosti, glede na pretekla leta se bistveno povečujejo in po dolgem času dosegajo nivo 200 milijonov evrov, kar dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva, s tem pa se zagotavlja predpogoj za povečanje kakovosti življenja.

V letu 2019 bodo za Slovenijo še naprej pomembna tudi evropska sredstva, za katera načrtujemo porabo nekaj nad milijardo evrov. Številni ukrepi in projekti so že v teku, nekateri še v pripravljalnih fazah, vendar so sredstva večinoma že dodeljena z odločitvami o podpori, tako da glede na pretekla leta upravičeno pričakujemo še višji delež črpanja. Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8,5 milijarde evra integralnih sredstev, milijardo cca., govorimo o okrogli številki, milijardo evrov evropskih sredstev in tisto 67 milijon evrov v namenskih sredstvih. 230 milijonov evrov integralnih sredstev slovenske udeležbe in 1,6 milijona evra v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov.

V računu finančnih terjatev in naložb, tako imenovani B bilanci, so prejemki načrtovani v višini 9,6 milijona evra in izdatki v višini 415 milijonov evrov, razlika med prejemki in izdatki je negativna v višini 406 milijonov evrov, tega je v povečanje kapitalskih deležev za 200 milijonov vključeno 56 milijonov za 2TDK.

V računu financiranja, tako imenovani C bilanci, se v predlogu rebalansa proračuna financiranje načrtovanega primanjkljaja iz B bilance v odločilo glavnic dolga državnega proračuna ter upoštevaje načrtovani presežek bilanci prihodkov in odhodkov in sprememb zmanjšanje stalnih sredstev na računu potrebuje, načrtuje dodatna zadolžitev v višini 1,2 milijarde evra. V skupnem znesku se pa seveda ta zadolžitev zmanjšuje. Priloga predloga rebalansa državnega proračuna je tudi dopolnjen osnutek proračunskega načrta za sektor država 2019, ki smo ga v skladu s pravili Evropske unije posredovali tudi Evropski komisiji in Fiskalnemu svetu.

Za leto 2019 je za celoten sektor država načrtovan presežek v višini 0,55 odstotkov BDP. Doseganje nominalnega presežka v javnih financah ter razmeroma ugodna gospodarska rast omogočata, da Slovenija izpolnjuje pravilo o dolgu. Dolg države se znižuje hitreje, kot je bilo predvideno, saj se je v enem letu znižal za 3,7 odstotne točke in sicer tudi zaradi uspešnega upravljanja z dolgom in izvedene privatizacije banke.

Dolg sektorja država se iz ocene leta 2018 znižuje iz 70,3 % BDP za 4 odstotne točke na 66,6 % BDP v letu 2019. S tem se ustvarja pomemben fiskalni prostor na srednji rok. Obrestni izdatki za servisiranje državnega proračuna se v letu 2019 zmanjšujejo in sicer so ocenjeni v višini 1,6 odstotka BDP, kar v primerjavi z letom 2014 na primer pomeni za skoraj 300 milijonov evrov manj obrestnih odhodkov. Prav tako ohranjamo presežek primarnega stanja salda, ostaja na ravneh 2 odstotka BDP.

Za Slovenijo pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo ,ki ga je Vlada pri snovanju ekonomskih politik zasledovala, pri čemer smo si prizadevali ohranjati pozitiven nominalen sektor država in naslednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu zagotavljamo ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnih javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države. Pot javnofinančne konsolidacije, kot bo začrtana spomladi z okvirom 2020-2022 in novim srednjeročnim ciljem, mora omogočiti z oblikovanjem ustreznega spleta ekonomske politike, zagotovimo ne samo cilja in stabilnosti javnih financ, temveč in tudi bi rekel predvsem ustrezno raven gospodarske rasti.

Fiskalna pravila so že v osnovi definirana kot stalno omejevanje fiskalne politike, merjeno oziroma zagotovljene s fiskalno izvedbo in učinkovitostjo.

Omenjeno težko enačimo z letnimi proračunskimi saldi. Tudi ostale države članice so s fiskalnim paktom prenesla v nacionalne zakonodaje različna pravila. Naj omenim - in so s tem seveda z določenimi viri neprimerljiva - bodisi uravnotežen saldo sektorja država, definirane ravni izdatkov, dolga, nekateri celo namenoma niso zajeli celoten sektor država. V Evropski uniji beležimo 112 različnih fiskalnih pravil, od tega jih je komaj polovica vezana na strukturni saldo. V tem so vštete različne ravni države. V 25 % se veže izključno na dolg, če pa skladno s priporočilom Evropske komisije zajamemo ravni sektorja država, ugotovimo, da celoten sektor zajema le 53 % pravil. Tudi glede srednjeročnega cilja velja pravilo, da se skušamo uravnotežiti. Vendar so letno res potrebne tako velike prilagoditve ne glede na posledice, se sprašujemo. Matrika fiskalnega prilagajanja bi morala veljati glede na srednji rok in ne glede na leto za letom zahtevati drastične reze. Tudi analize Evropske komisije v javnih financah kaže občutno vrzel med dejanskim in zahtevanim fiskalnim naporom članic in odstopanja od ciljev. Tudi Evropska unija, fiskalni svet pripravlja sveženj ukrepov, kjer prihaja predvidoma iz letnega na triletno merjenje in daje se bistveno večji poudarek javnemu dolgu in ne recimo 3 % primanjkljaju in ostalim merilom. Torej točno to, kar tudi mi poudarjamo pri svoji ekonomski politiki.

S predlogom rebalansa smo postavili temelje za strukturne ukrepe, ki so pred nami. Ministrstvo za finance je že predstavilo davčne spremembe, s katerimi želimo spodbuditi domačo potrošnjo, s tem gospodarsko rast ter narediti trg dela mednarodno konkurenčen. Ocenjujemo, da je predlagani rebalans uravnotežen in zagotavlja pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zato predlagamo odboru, da predlog potrdi.

Predsednik, imam še nekaj v Ziprsu, /nerazumljivo/, bom kasneje. Hvala lepa.