Spoštovani!

Hvala za besedo. Jaz se žal želim samo vrniti k točki, ki je danes v obravnavi in to je poročilo o izvajanju programa otroške srčne kirurgije in aktivnosti za ureditev stanja in tisti, ki ga je prebral, pa ni zdaj važno koliko mandatov ima v tem državnem zboru, je ugotovil, da je napisano na ministrstvo, ampak, ob močnem »suportu« pristojnih organov na kliničnem centru, ki skrbijo za otroke s srčnimi težavami in moram reči, da po tem, kar tukaj piše, je zadeva in to tudi javnost zanima, po mojem, zato, da se z enim upanjem pa tudi zavedanjem, da imamo neko zdravstvo, ki se na tem področju po kratki krizi vzpostavlja na novo, da se ugotovi, da je zadeva začela se urejati in da teče, še posebej, ko so v tej, za mene pa, kvalitetni informaciji, napisani tudi rezultati, ki so jih zdravniki in zdravstveno osebje v ustanovi dosegli in jaz mislim, da je zelo pomembno, da poleg naše diskusije, ki lahko povzroča srčne težave in živčna obolenja, mogoče preberejo tudi tole poročilo, ki je pripravljeno, mislim, da pomembno delo je(?) tudi na UKC in jaz verjamem, da se vzpostavlja dosti visoka skrb za tisto, kar je bila nekoč kritika dana, za otroke s srčnimi obolenji.

In to je bistvo, to je pomembno, da pridejo te informacije na plano, ker jaz mislim, da je čas, da se ta zgodba z otroško srčno kirurgijo nekje zaključi in da se to občutljivo temo preneha zlorabljati za na(?) druge namene, ampak je bistvo, da ta sistem zdravstva stoji in da odgovorno funkcionira – za to pa rabi sredstva, opremo in čim manj vmešavanja politike, ki sigurno jih ni potrebnih, da bi še slučajno tam, pri operacijski - kaj je že? – v operacijskem stolu zraven sedeli. In moram reči, da zdravstvo ni bilo prioriteta pred krizo.

Žal med letom 2004 in 2008, pa tudi po letu 2012 in se je vzpostavilo eno veliko pomanjkanje, tako kadrov kot tudi sredstev, še posebej ZUJF je tu naredil tudi en svoj pečat in dejansko, da se celotno zdravstvo, ne zdravstvo samo na tem področju, ki ga danes obravnavamo, v teh pogledih mora postaviti nazaj na svoje noge in rabi dodatna sredstva, »suport« in čim manjše vmešavanje politike, zato da odgovorno, do državljank in državljanov, še posebej pa do otrok, v tej državi izpelje svojo vlogo.

In jaz moram reči, da ko sem to prebral, lahko rečem, hvala lepa, verjamem. Hvala.