Hvala lepa, predsednik.
Jaz priznam, da tudi jaz sem pričakoval, da bo poročilo malo drugačno. To, kar smo dobili to je tako približno kot v stilu zadnji čas, ko dobivamo odgovore na poslanska vprašanja, ko pravzaprav ne vem ali se mi sploh še splača kakšno vprašanje postaviti, zaradi tega, ker dobivam v enih in istih šablonah te odgovore. Človek dobi občutek… V bistvu jemljejo poslanska vprašanja kot nadležno muho zjutraj junija meseca, ki nima kaj iskati okoli tvoje glave in ti tolčeš okoli nje in te muhe nikoli ne moreš »fentati«. Tako približno izgledajo ta poslanska vprašanja. Jaz vedno bolj verjamem, da in počasi razumem zakaj je bil NIOSB moteč faktor. Jasno. Jaz ne bom pozabil razpravo z vsem spoštovanjem do vseh zdravnikov, profesorjev, raziskovalcev, vendar tisti, ki je problem naredil in 20 let naredil, zato da je sistematično uničil stroko v kliničnem centru na področju, o katerem se mi danes pogovarjamo ne more biti senator tega, ne more biti. To je približno tako kot, če bi bankam zaupali, ko so bančno luknjo zvrtale, da naj še one sanirajo bančno luknjo - dajte ga no lomiti -, zato smo ustanovili DUTB. Meni je prav žal, ampak vse je bilo v redu z NIOSB dokler ni nastopil 3. junij. 3. junija se je kliničnem centru vse spremenilo - ne bo več tisti, ki je predlagal NIOSB, dajmo zaščiti svoje interese. Kar se jezika tiče ne bom niti komentiral, pripomba je na mestu, to je stvar, ki je bolj tehnične narave in bi jo morali že zdavnaj sanirati, ni pa usodna. Podoben primer bi se zgodil tudi, če bi bili drugi tuji zdravniki ne iz Hrvaške pa bi bili kje drugje pa bi bilo popolnoma enako, ampak recimo temu, da so to napake, ki se pač dogajajo ali pa nekdo nima občutka. Zdravniki so visoko kvalificirani intelektualci in med seboj se brez problema pogovarjajo v angleškem jeziku, ne razumejo pa… Saj niti dostikrat ne razumejo, ko nekaj razlagajo pacientu, da jih pa pacient popolnoma nič ne razume in zato dostikrat prihaja do takih tehničnih napak, da potem dobivajo samo pacient si ne upa vprašati - kaj si pa on upa. On slepo gleda kot majhen otrok, čeprav je star 50 let gleda tistega v beli hali in upa, da bo vse v redu, ko bo dobil tiste recepte oziroma tisto diagnostiko, ko bo z njem opravljena. Vprašal pa ne bom nič, ker itak tudi po tem tiste, kar ga bom vprašal spet nič ne bom razumel. Kar je bolj grozen od tega nihče noče izpasti neumen pred zdravnikom. To je zelo človeško, da se nočeš s tem poistoveti. Niso vsi taki, kje pa. Kakšni se potrudijo pa se tega zavedajo, ampak govorim bolj o teh tehničnih napakah, ampak jaz se bojim, da bomo imeli to temo kar naprej na dnevnem redu v Državnem zboru, kar naprej. Ne zaradi preiskovalke, preiskovalka ima svojo dinamiko dela, ampak zaradi tega, ker zdaj bomo praktično vsak ne - bom rekel, zdaj se bom pravilno izrazil, ker nočen nobenega kvalificirati oziroma mu dati oznako, ampak na vsako zdravljenje z nesrečnim koncem bomo gledali, da se je to zato zgodilo, ker nekaj ni v redu, ne zato, ker je to tudi sestavni del enega procesa, ki se lahko zgodi, če sem zelo preprosto in zelo razumljivo povedal pa da nobenega nisem etikiral. In to je problem. Vsakič, ko pa se znajdemo na takšni diskusij, in to jaz skozi opozarjam in kar naprej ponavljam, glejte, mi ne prispevamo z ugledom, ali pa da bi pomagali te stroki, da se pobere na noge in sestavi. Še manj razumljivo je, ker starši ne bojo hoteli in nočejo razumeti, da je to proces, da se tak sistem postavlja desetletja, da to ni nekaj, kar se zgodi v ene letu, v pol leta, preprosto ne gre, ne more biti in vso pravico imajo, da dobijo tisto, kar želijo, zdaj! Ta hip. Ne čez 10 let, če me razumete. In to je problem.
Državna sekretarka, ne mi zameriti, to ni tisto, kar smo mi želeli v Državne zboru. Mi bi morali dobiti kakšna situacija je danes, ne opisovanje kakšna so izobraževanja, kako poteka edukacija, kako … glejte, to smo mi že slišali tu 10-krat! Ne nas imet za nore.
Vi nam zelo jasno povejte odgovor: Kdaj bo ta izredni nadzor, če ga sploh lahko izpeljemo, ker sodeč po predsednici Zdravniške zbornice mi sploh nimamo strokovnjakov, ki so sposobni, ali pa ki bi hoteli opravljati kakšne izredne nadzore? Mi imamo resen problem, da imamo zdravstveno zbornico, ki ima javna pooblastila pa jih ne more niti izvajati.
Mi imamo predsednico Zdravniške zbornice, ki ugotavlja, da so zdravniki preobremenjeni in zato lahko vsi gledajo osebne podatke kjer hočejo in kakor hočejo in to zato, da bi videli, kako bi oni ocenili kako bi diagnostiko postavili, če bi oni slučajno dobili ministrico na mizo! Lepo vas prosim, pa saj to je izjava za katero bi v marsikateri državi moral tak predsednik odstopiti od svoje lastne stanovske organizacije! Veste kako se temu reče? Zloraba položaja, zloraba dokumentov, opuščanje odgovornosti dela in tako naprej in tako naprej, ne pa preobremenjenost delavcev! Tako se temu to reče. In kdo zdaj sploh še verjame? Jaz vam odkrito povem, jaz si bom dal jutri naročiti pregled kdo meni hodi in gleda po moji kartoteki, ker jaz več nobenemu ne zaupam. Ker če lahko ministrici v tej državi gledajo kjer hočejo, navadnemu državljanu, glejte, z lahkoto, ker je nepoučen, ker niti ne ve, ker njemu se prodaja zgodba, da je zdravnik preobremenjen in zato daje kartice drugim zdravstvenim ali ne-zdravstvenim osebam, da šarijo in gledajo notri po računalniku kdo je A, B, C in zakaj je sploh prišel v to kliniko! To so odgovori, katere bi jaz danes moral poslušati tu!
Ni kaj dodati. S tem poročilo se še seznaniti ne rabimo, ker smo takih poročil imeli kolikor hočeš. Ne vem kaj bomo naredili. Čakam, da pride nov minister in da bo pojasnil, kako si on predstavlja to vizijo.
To je vse, kar lahko ta hip rečem.