Hvala lepa gospod predsednik. Lepo pozdravljeni vsi!

Jaz bom kar nadaljevala tam kjer smo s prejšnjim odborom na to temo zaključili, da ne bomo ponavljali stvari, ki so bile že večkrat povedane. Torej od odločitve ministrstva, ministra Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije izvajal še naprej Univerzitetni klinični center Ljubljana, ker je edini usposobljen in zmožen zagotoviti najboljšo možno oskrbo, celovito kakovostno oskrbo otrok, smo na ministrstvu izvajali različne aktivnosti. Predvsem smo spremljali, da je program v UKC Ljubljana potekal, da je bilo za paciente poskrbljeno ustrezno, varno in po najvišjih standardih kakovosti. Ocenjujemo, da je UKC Ljubljana ponovno vzpostavil dobro delujoč program obravnave pacientov s prirojenimi srčnimi napakami, ter da uspešno izvaja številne aktivnosti v smeri izboljšanja organizacije zdravstvene obravnave, kadrovskih zmogljivosti, izobraževanja, strokovnosti, komunikacije s starši otrok in reševanja pritožb pacientov. Program v UKC Ljubljana temelji na strategiji obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana od 2016 do 2025, ki je bila potrjena na zdravstvenem svetu 2. marca 2016 in v akcijskem načrtu nacionalnega programa obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami za obdobje od 2016 do 2021, ki je prilagojen kadrovski situaciji v zavodu. Na seji sveta zavoda, 19. decembra 2018, je vodstvo UKC Ljubljana seznanilo svet zavoda s ponovno ustanovitvijo centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami in za vodenje tega centra je zadolžen slovenski kardiovaskularni kirurg, ki sicer vodi enoto za otroško srčno kirurgijo kirurške klinike. Na ministrstvu smo sproti, kot rečeno, spremljali in preverjali dogajanje v UKC Ljubljana in bili v stalnih stikih z vodstvom zavoda. Po navedbah zavoda so postavili osnove za dobro timsko delo vseh udeleženih pri zdravljenju. Poteka edukacija v tujini in doma vseh zdravstvenih profilov, ki sodelujejo pri obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Poleg izkušenih zdravnikov se v zdravljenje vključujejo tudi mladi zdravniki. S tem postavljajo temelje za prihodnost, da bi ta zahtevna in za Slovenijo, za slovenske otroke in njihove starše izjemno pomembna dejavnost še naprej bila dostopna v Sloveniji. Vendar pa je za zagotovitev dobre kakovosti in varnosti za paciente operiranje zaradi prirojenih srčnih napak potrebnih najmanj 250 operacij letno. Glede na pretekla leta je število obravnav v Ljubljani okrog 100 otrok letno, govorim o primerih slovenskih otrok, zato bo Slovenija še naprej odvisna od sodelovanja s tujino, tako glede pridobitve dodatnih pacientov, kakor tudi sodelovanja tujih strokovnjakov. Zato je bilo konec januarja, letošnjega leta, organizirano srečanje s kardiokirurgi in otroškimi kardiologi iz zagrebške klinike KBC Rebro. Namen sestanka je bil med drugim tudi ocena možnosti za sodelovanje in obojestransko pomoč v zahtevnih situacijah in to bilateralno sodelovanje je nujno potrebno nadaljevati, potrebno pa je tudi razširiti sodelovanje z drugimi potencialnimi državami.

Še besedo o nacionalnem inštitutu za obravnavo otrok z boleznimi srca NIOSB. Sklenjeno je bilo, da takšen inštitut ni potreben, zato je Ministrstvo za zdravje predlagalo Vladi, da sprejme odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda NIOSB. Slednjega je Vlada sprejela 28. februarja 2019 in sedaj sledi začetek redne likvidacije zavoda. Hvala lepa.