Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, zlasti državnemu sekretarju z ekipo!

Čeprav seveda gre za neko, v osnovi kratko stališče, tri strani vsega skupaj, slaba stran stališč Slovenije. Gre za kar nekaj hakeljcev. Prva zadeva, tišja vozila, pnevmatike, jaz glih nisem nor na avtomobile, ampak vem, da je tukaj tudi zelo pomemben ustrezen pritisk v pnevmatikah, seveda upam, da državljanke in državljani ne bomo potrebovali potem doktorata, da bomo iz nekih oznak na pnevmatikah zaznali kaj nam dogaja. Seveda bom pa rekel razvoj javnega potniškega prometa, novi tišji vlaki, ki pa pnevmatik itak nimajo.

Zdaj, če grem na točko čisti planet za vse, to je politična razprava o nekem intermed stanju med eno in drugo komisijo kaj bi morali odbori nacionalnih parlamentov biti tisti, kameralni, biti pozorni ob zaključevanju mandata Evropske komisije je podobno kot ob zaključevanju mandatov vlad na nacionalni ravni, da če ni dovolj pozornosti se zgodi nekaj kar bi rekli v Srbiji, da ti nekdo "uvali", to mora biti naša tudi naloga zdaj.

F Glede tega čisti planet za vse nevtralno gospodarstvo. Sem dokaj eko človek, ampak človek je neotenično in tropično bitje, totalni zero waist ni možen, pa me bodo zdaj moji ekologi kregali, če navsezadnje 25 % eni do 30 % vse energije trošimo na možgane, pa ne vem, če učinkovito. Zdaj ta strateška dolgoročna vizija do leta 2050 je, če ste to malo detajlno brali, dokaj tako "baba kazala" nezavezujoč dokument brez nekih resnih številk zadaj. Cilj EU in države članic do leta 2030 je, da ostanejo parametri isti, skratka pariška podnebna 8 scenarijev, 7 strateških področij in če mi gremo gledati energetsko učinkovitost v Sloveniji izdatno šepa. Uvajanje obnovljivih virov energije bi se tudi dalo pogovarjati. Čista, varna in povezana mobilnost, smo upam si reči 40 let ne 30 let zaspali. Konkurenčna industrija, ko moramo doktorat narediti, da dvignemo minimalne plače, sočasno nam bodo pa delavci pobegnili v sosednje države na bolj plačana delovna mesta, ker mislijo konkurenčno industrijo. Krožno gospodarstvo, ko prevažamo smeti z enega konca Slovenije na drugo in tako naprej. Skratka onkraj tega rahlo nabuhlega jezika EU nas čaka še ogromno domačih nalog.

Plinska direktiva delovanje notranjega energetskega trga EU in okrepitev solidarnosti, tukaj bi lahko vprašal kako. Saj veste, da vsaka država sama še zlasti z Rusijo se hoče izpogajati, da ima čim bolj cenejši zemeljski plin. Zgodba gre v smeri, kar je jasno, saj je tudi državni sekretar delno nakazal odnose EU zlasti do ruske federacije in tukaj v zgodbi južnega toka ali nekih podobnih zgodbah to dejansko pomeni, da bomo imeli neko klavzulo, ko nam Bruselj mora dati žegenj. Seveda so tukaj interesi iz katerega konca plin prihaja kam, kar je povezano tudi navsezadnje s ceno le-tega in dokler me to ljudje niso podučili, zemeljski plin ne teče blazno hitro in potem, ko se malo pipica zapre, traja kar nekaj časa, da se sistemi vzpostavijo. Tukaj bi Evropska unija in komisija morala biti dosti bolj ambiciozna. Številne te povezave so enosmerne, kar je tudi problem. In ta zgodba čezmejni OVE(?) projekti čisto v tem zadnjem odstavku na koncu, če človek to bere Plinovodi Eles, nekako dobiš vtis, da nekdo ni dovolj ambiciozen, nekako dobiš vtis mi pristajamo na to, ker itak v naslednji perspektivi ne bomo mogli kaj dosti teh penez črpati, ker smo jih že v tej lepo in ustrezno počrpali, kar je Eles res zelo dobro naredil, ga moram malo pohvaliti gospoda Merverja in celo ekipo. In tu mi je nekako moteče. Tukaj verjetno bi bilo potrebno malo več razmisleka v smeri večje ambicioznosti Slovenije, ker navsezadnje ob neki stari politiki, ki nas je pripeljalo v položaj, da nam petina proračuna gre za fugiranje pokojninske blagajne, dobra milijarda o odplačevanju obresti, trenutno v stanju, ko nam dobro dogaja slaba milijarda. So to dejansko edina resna razvojna sredstva, ki jih imamo na razpolago. Sedaj, ko jaz preberem odstavek, ker so porabili, ker Eles in Plinovod srednjeročno nimajo nekih projektov predvidenih mi pristajamo na to. 15 kilometrov od meje bi »Kleine Zeitung« pa kakšni drugi mediji že bruhali, če bi nekaj takega na Dunaju nekdo povedal. To se mi zdi zlasti problematično, ker se nekako bojim tudi vedoč kakšno je stanje na SVRK, da nas bo naslednja perspektiva spet presenetila, kar je pa skrajno neodgovorno. Toliko, na kratko. Hvala.