Hvala za besedo, predsedujoči.

Vlada oziroma predstavniki ministrstva zelo radi povedo, da ko pride do upravljanja strateških naložb države pravzaprav nimajo nikakršnih pristojnosti, da se je to ločilo od političnih funkcij oziroma od Vlade kot delničarja, kot skupščine SDH, ampak to ni popolnoma res. Vlada kot skupščina SDH lahko ravno po Zakonu o gospodarskih družbah odloča, vam bom kar taksativno naštel, o sprejetju letnega poročila, o uporabi bilančnega dobička, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, spremembah statusa, ukrepih za povečanje, zmanjšanje kapitala, prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja in drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon. Se pravi Vlada je eden izmed 3 ključnih organov upravljanja Slovenskega državnega holdinga. Zato ni brez moči v tej funkciji. Je pa hkrati tudi edino telo, za katerega lahko, ki ga lahko poslanci neposredno nagovarjamo, in spet hkrati edino telo, ki približno predstavlja slovensko družbo kot lastnika. In zato smo se v Levici odločili za sklic te seje. No poleg delovanja ali pa predlogov v okviru skupščine pa lahko na upravljanje državnega premoženja bistveno vpliva tudi sprememba strategije upravljanja naložb. In tukaj ima Vlada ključno vlogo, da poseže v to strategijo, jo prilagodi in jo prinese v Državni zbor v potrditev poslankam in poslancem. Eden izmed izvirnih grehov, zakaj se na pošti stvari dogajajo, kot se, za obupno slabe delovne razmere, za zapiranje poslovalnic je pričakovana visoka donosnost na poštne storitve. Pri tem, kot sem že uvodoma izpostavil, ima pošta 2 dela. In ravno tista univerzalna poštna storitev iz tega naslova, ki se izvaja kot pravica za vse državljanke in državljane, je tudi zakonsko regulirana, pošta dela minus 10 milijonov vsako leto, kar je popolnoma razumljivo zaradi tega, ker poštna poslovalnica v nekem ruralnem kraju, ki je daleč od kakršnihkoli urbanih centrov seveda ne more nikoli delati pozitivno, hkrati jo je pa potrebno tam ohranjat. Primerjava pošte, ki opravlja s tovrstno strateško komunikacijsko infrastrukturo, z gospodarskimi družbami, ki so tu pretežno zato, da pač ustvarjajo dobiček oziroma zasledujejo tudi kakšne druge njihove z Ustavo določene funkcije, vsaj naj bi jih, kot so to socialna funkcija, kot je to ekološka funkcija, tega dvojega ne moremo primerjati, tega dvojega ne moremo primerjati zaradi tega, ker neko podjetje v državni lasti, neka fabrika, če želite, nima tega neprofitnega dela, vsaj ne tako zakonsko postavljeno, kot ga ima pošta. In tukaj potegniti eno donosnost, mislim, potegniti ven donosnost pošte, pa reči, glejte, to je pod povprečjem. Oprostite, to ne gre. Skratka, kar želim tukaj izpostaviti, če zaokrožim svojo poanto, je, da se je Pošta Slovenije znašla med kladivom in nakovalom. Kladivo je strategija upravljanja naložb države in tam zahtevana dobičkonosnost. Nakovalo je pa upad klasičnega poštnega prometa, ki se je skrčil za 40 % v zadnjih 10 letih, zaradi tega se potem luknja iz tega naslova še poglablja, ampak, še enkrat poudarjam, s tem ni pač nič narobe. Poštna poslovalnica v odročnem kraju nikoli ne bo delala plusa.

Hvala.