Hvala za besedo, predsedujoči.

18. februarja sta oba reprezentativna sindikata v Pošti Slovenije, to sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez z upravo Pošte podpisala dogovor o stavkovnih zahtevah, s katerim se je taista uprava zavezala k ureditvi delovnih razmer. Da se zagotovi dejansko izvajanje tega dogovora, da se prepreči nadaljnji upad kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in s temu povezanim zapiranjem poštenih poslovalnic po Sloveniji predlagamo, da se na omenjenih odborih, ki sta se danes zbrala, opravi razprava o pogojih delovanja Pošte Slovenije v kontekstu dostojnih delovnih razmer in v kontekstu zagotavljanja univerzalne poštne storitve ter se na koncu odloči za sprejetje sklepov, ki smo jih v Levici prinesli na mizo.

Za kaj gre? Pošta Slovenije beleži zgledne dobičke, kot so zahtevani tudi v strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Družbo Skupina Pošta Slovenija upravlja ustanoviteljica, ki je tudi 100 % lastnica, to je Republika Slovenija, svoje ustanoviteljske pravice pa uresničuje preko slovenskega državnega holdinga.

Skupina Pošte Slovenije je v letu 2017 beležila slabih 9 milijonov evrov dobička, eno leto prej, torej leta 2016 pa skoraj 10 milijonov evrov. Za lansko leto je Pošta načrtovala 9,8 milijonov evrov dobička in 5,3 odstoten donos na kapital, vse to pa je želela dosegati na račun preobremenjenih in izgorelih poštnih delavcev, zato tudi sindikalna akcija, grožnja s stavko in vse to, kar smo lahko spremljali v februarju.

Ob tem velja poudariti, da so dejavnosti Pošte Slovenije na grobo razdeljene v dva sklopa. Najprej je tu izvajanje osnovne univerzalne poštne storitve, ki pokriva javno službo, pomeni trajno, redno, nemoteno infrastrukturo za oskrbo s poštnimi storitvami na celotnem ozemlju države, potem pa so tu še ostale tržne dejavnosti, kot so dostavna služba, trgovinska dejavnost in podobno. No in ta prvi sklop dejavnosti je nedobičkonosen in se zagotavlja državljankam in državljanom kot temeljna pravica oziroma naj bi se zagotavljal, ta drugi del je pa ravno nasprotno, je pa sila rentabilen in pritiski po doseganju visoke donosnosti na kapital negativno vplivajo na izvajanje osnovne dejavnosti pošte. Pritisk po zniževanju stroškov dela, vseobsežno preusmerjanje v tržne dejavnosti, vse to se prevaja v slabe delovne pogoje, v nizke plače, v velik delež bolezni na delovnem mestu, poškodbe med delavce, hkrati pa tudi v vse slabšo kakovost, dostopnost osnovnih poštnih storitev za prebivalce. Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da pošta že zaradi zahtev po visokih dobičkih že dalj časa zapira nekatere poslovalnice, predvsem ne pa izključno v manjših krajih. Zapiranje poštnih poslovalnic pomeni socialno segregacijo predvsem za manj mobilne, za starejše osebe. Ponekod to pomeni tudi, da morajo uporabniki za to, da pridejo do najbližje pošte, da oddajo svojo pisemsko pošiljko, prevoziti več deset kilometrov. Ob upoštevanju vseh ostalih bremen, ki pestijo odročne ali pa razvojno depriviligirane kraje, je seveda nedostopnost osnovnih poštnih storitev zaradi zapiranja poslovalnic navkljub pozitivnemu poslovanju pošte, popolnoma nesprejemljiva. S tem se stopnjuje segregacija manjših oziroma odročnejših krajev, njihovi prebivalci se še dalje marginalizirajo in seveda so znotraj tega še zlasti prizadeti starejši občani, ki so praviloma težje mobilni, bodisi zaradi fizičnih omejitev, bodisi zaradi pomanjkanja javnih povezav oziroma lastnega prevoznega sredstva.

Tu bi morala na prizorišče vstopiti država kot lastnik in upravljavec Pošte Slovenije in zagotoviti, da pošta primarno odgovarja na potrebe prebivalcih po univerzalnih poštnih storitvah. Univerzalna poštna storitev po definiciji je to trajno, redno in nemoteno izvajanje z zakonom določenih poštnih storitev na celotnem ozemlju države po cenah, dostopnih za vse uporabnike. Je del osnovne družbene infrastrukture in je njeno delovanje zato v splošnem družbenem interesu.

Za zaključek. Zaradi vsega dogajanja, ki ga na pošti spremljamo v zadnjih desetih letih, ki gre konsistentno v smeri liberalizacije področja poštnih storitev zaradi uvajanja pogodbenih poslovalnic, prevzemnih mest, zapiranju lastnih poslovalnic, smo soočeni z razkrajanjem javnega servisa, ki ga mora izvajati država in seveda postopno deregulacijo področja izvajanja poštnih storitev. Te trendi so zaskrbljujoči, treba jih je nasloviti nemudoma in seveda te težave odpraviti prav pri njihovem vzroku.

Na podlagi vsega povedanega v Levici kot predlagateljih današnje nujne seje predlagamo, da odbora opravita razpravo na to temo in sprejmeta naslednja dva sklepa. Prvi sklep: Odbora predlagata Vladi, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji, s posebno skrbjo za manjše odročnejše kraje. In drugi sklep: Odbora predlagata Vladi, da zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve in skladno s tem v strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve donosnosti na kapital.

Hvala.