Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, kolegice, kolegi.

Kadar se ugotovi, da starši iz različnih razlogov ne znajo, ne zmorejo ali nočejo ustrezno poskrbeti za otroka, mora država preko svojih institucij ukrepati. Najprej se poskuša pomagati družini, da bi bila sama sposobna ustrezno skrbeti za svoje otroke. Če pa ta kljub pomoči, za otroka ni sposobna ustrezno skrbeti, je potrebno ukrepati v smeri zaščite otroka. Pri trem(?) gre lahko z obliko nadomeščanja ene družinske naloge, več nalog ali prevzem vseh nalog v družini pri skrbi za otroka, bodisi za določen krajši ali daljši čas oziroma trajno(?). Ena izmed možnosti je tudi namestitev otroka v rejniško družino.

Rejništvo kot institut družinskega prava, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij kot posebno obliko varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Institut rejništva se z novim Družinskim zakonikom, ki se bo začel v celoti uporabljati 15. aprila 2019, vsebinsko ne spreminja. Je pa Družinski zakonik prinesel nekatere spremembe, ki terjajo prilagoditve tudi v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti, ki ureja samo izvajanje te dejavnosti.

Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti(?) namreč ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, ureja postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, določa način izvajanja rejniške dejavnosti, tako s strani rejnic oziroma rejnikov, kot tudi centrov za socialno delo, ureja način in financiranje ter še nekatera druga vprašanja, povezana s samim izvajanjem rejniške dejavnosti.

Za lažjo predstavo naj na tem mestu podam nekaj ključnih podatkov glede trenutnega stanja na področju rejništva v Republiki Sloveniji. Po zadnjih podatkih, torej februar 2019, je v Sloveniji skupno 639 rejnic in rejnikov, od tega je 101 izvaja rejniško dejavnost kot poklic. Pri 606 rejnicah in rejnikih je nameščenih skupno 858 otrok oziroma oseb, od teh jih je 686 otrok, torej do 18 let ter 190 oseb, starih med 18 in 26 let, ki ostajajo v rejništvu zaradi nadaljevanja šolanja oziroma, ki zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju niso sposobne za samostojno življenje in delo. V družinah sorodnikov je nameščenih 209 otrok oziroma oseb, v največji meri pri starih starših. Kot povedo že same številke, je v tovrstni obliki varstva nameščenih največ otrok, ki ne bivajo v svojih matičnih družinah.

Ena bistvenih sprememb, ki jo prinaša Družinski zakonik, je prenos stvarne pristojnosti za odločanje o vprašanjih in razmerjih med starši in otroki na sodišča(?). Zaradi izvajanja Družinskega zakonika, so potrebne nekatere postopkovne in terminološke spremembe v veljavni ureditvi v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti in sicer, spremembe v postopku pridobitve tako imenovanih izrednih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti, na podlagi sedaj veljavnega 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Ocena o koristnosti namestitve otroka v rejništvo je identična z ocena, da otrok potrebuje zaščitni ukrep, z namestitvijo v rejništvo, zato je smiselno, da organ, ki odloči o potrebnosti namestitve v rejništvo - to je sodišče – obenem odloči tudi o tem, da osebo, ki sicer ni kandidirala za izvajanje rejniške dejavnosti oziroma še ni vpisana v evidenco izdanih dovoljenj in želi sprejeti v rejništvo določenega otroka, določi kot rejnika ter v ta namen preveri izpolnjenost pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti.

Po sedaj veljavni ureditvi namreč o tem odloča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po predlogu novele Zakona o izvrševanja rejniške dejavnosti bi se izvršljiva sodna odločba o namestitvi otroka v rejništvo, s katero je oseba imenovana za rejnico oziroma rejnika, štela za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ter bi pomenila podlago za vpis rejnika v evidenco izdanih dovoljenj, vendar, le za čas izvajanja, ko otrok potrebuje namestitev v rejniško družino, kot je določeno v sodni odločbi.

Družinski zakonik določa tudi pristojno sodišče glede razrešitve rejnika, po tem, ko je otrok nameščen v rejniško družino. Veljavna ureditev ne ureja instituta razrešitve rejnika, ampak določa načine prenehanja rejniške pogodbe, med drugim tudi z razvezo ali odpovedjo rejniške pogodbe, zato Predlog novele Zakona o izvrševanju rejniške dejavnosti ureja razloge za razrešitev. V skladu z ureditvijo v Družinskem zakoniku so potrebne terminološke spremembe v predlogu novele in sicer namesto roditeljska pravica, se uvaja nov izraz starševska skrb ter namesto odvzem poslovne sposobnosti, se uvaja izraz oseba, ki ni poslovno sposobna. Poleg sprememb, ki so potrebne zaradi začetka uporaba Družinskega zakonika smo v novelo vključili še nekatere manjše popravke in spremembe, vse izključno iz vidika večje fleksibilnosti izvajanja uredniške dejavnosti in doprinosa k izboljšanju tega področja. Te spremembe so na področju izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic, sledi predlog novele potrebi po večji prilagodljivosti glede možnosti izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic in upošteva dejstvo, da je vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje omogoča tudi z več naslovov, vendar skupno ne več kot le polni zavarovalni čas.

S predlogom novele se uvaja možnost podaljšanja bivanja v rejniških družinah osebam, ki po zaključku srednješolskega izobraževanja aktivno iščejo zaposlitev in nimajo druge možnosti bivanja in sicer za 12 mesecev neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti osebe. S predlagano rešitvijo bi omogočili lažje reševanje zaposlitvenega in stanovanjskega vprašanj in s tem osamosvojitve teh oseb. Predlagana rešitev sledi tudi enemu izmed ukrepov iz resolucije o družinski politiki 2018-2028.

Poleg navedenega predlagamo tudi dvig višine plačila dela kot dela rejnine, ki pripada rejniku in sicer za 9 evrov. Ta del rejnine se namreč v začetku uporabe Zakona o izvrševanju rejniške dejavnosti od leta 2002 ni spreminjal. Plačila dela se v skladu s predlogom novele tako poviša iz 123,51 evra na 132,50 evra.

Poleg navedenih sprememb Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti predlagamo tudi spremembo 184. člena Družinskega zakonika, ki ureja obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa. Predlog novele Družinskega zakonika pregledneje ureja način določitve prispevka k stroškom oskrbe za otroke v okviru preživljanja otroka, ki je nameščen v rejništvo ali zavod.

Predlog novele Družinskega zakonika posega v določba tretjega in četrtega odstavka 184. člena Družinskega zakonika, ki prispevek izplačane preživnine določa neenako za otroke v rejništvu in zavodu, ter ne upošteva dejstva, da vrsta namestitve ni otrokova izbira. Poleg tega upošteva tudi dejstvo, da je otrok lahko upravičenec do družinske pokojnine.

Predlagana ureditev je po naši oceni pravičnejša do otrok, v primerjavi s sedaj veljavno ureditvijo v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti ter z ureditvijo v 184. členu Družinskega zakonika, ki določa prispevek stroškom oskrbe glede na to, katero v vrsto institucionalnega varstva je otrok nameščen.

Predlog novele Družinskega zakonika določa prispevek k stroškomoskrbe le b primeru, če otrok te prihodke dejansko prejema. Predlog zakona tudi določa, da poplačilo stroškov oskrbe uredi oskrbnik in s tem ne odloča več sodišče. Predlaga ureditev bo tudi enostavnejša za centre za socialno delo, saj ne predvideva sklepanja vsakokratnih aneksov k rejniški pogodbi glede na dejansko prijete prihodke ter do sodišč glede določanja poplačila stroškov oskrbe.

Hvala.