Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva.

Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki se nanaša na plačilo dohodnine za nadomestilo za sejnine za volilne odbore, za izvedbo volitev in referendumov. Ta predlog je akuten in ga je treba rešiti. Kljub temu bi želel podati določeno zgodovino tega kaj se je dogajalo in zakaj je ta predlog potem danes na mizi. V začetku pa želim opozoriti na to, da je predlog vložen s podpisi vseh strank v Državnem zboru. Od osamosvojitve dalje člani volilnih odborov oziroma od nadomestil, ki so jih prejeli za opravljeno delo na volitvah in referendumih, dohodnine niso plačevali oziroma se plačila nadomestil niso vštevala v davčno osnovno dohodka iz delovnega razmerja. Pred izvedbo zadnjih predčasnih volitev v Državni zbor leta 2018 pa je vprašanje ustreznosti več kot 25-letne prakse izpostavilo Ministrstvo za finance oziroma FURS. Pred tem je državno-volilna komisija po dolgih letih ukinila plačevanje nadomestil članov volilnih odborov v gotovini zaradi preglednosti javnih sredstev in pa pravilnosti izplačila. Na sestanku med Ministrstvom za finance in državno-volilno komisijo je bil pred parlamentarnimi volitvami v letu 2018 dogovorjeno, da se za izvedbo volitev praksa ne spreminja in da se od nadomestil teh prejemkov za člane volilnih odborov na plača akontacije dohodnine. Nato je pred izvedbo lokalnih volitev jeseni 2018 FURS dal zahtevo za nakazilo akontacije dohodnine za člane volilnih odborov. To je bilo mesec dni po dnevu, ki je štel za začetek volilnih opravil, 3.9.2018 in 14 dni potem, ko so občinske volilne komisije že imenovale volilne odbore. Zaradi omenjenega gradiva oziroma zahteve so nekatere občinske volilne komisije poročale o zaznavnem izstopanju iz članstva v volilnih odborih, v nekaterih primerih celo množične, tako da je bila izvedba lokalnih volitev v nekaterih občinah celo pod vprašajem. Na usklajevalnem sestanku med državno-volilno komisijo, Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za finance so se dogovorili. Na podlagi dogovora pa je državno-volilna komisija spremenila 4. člen pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračilo stroškov članom volilnih organov. V njem je določila, da članom volilnega odbora namesto nadomestila pripada pravica do povračila stroškov zaradi opravljanja funkcije člana volilnega odbora in da mu za opravljanje te funkcije na volitvah pripada pravica do povračila stroškov v višini ene dnevnice, to je 48 evrov za vsak dan glasovanja. Mogoče omenim še to. Cilj predlagane novel je, da nadomestilo za delo v volilnih odborih na volitvah in referendumih postane predmet oprostitve v Zakonu o dohodnini. Zato je določeno, da nadomestilo za delo na posameznih volitvah ali referendumu ne sme presegati 20 % nadomestila, ki ga prejme predsednik okrajne volilne komisije za izvajanja volilnih opravil na posameznih volitvah ali referendumu. Pri tem naj opomnim, da z amandmajem podpisanim s strani vseh poslanskih skupin besedo prejemek spreminjamo tako, da ne bo šlo za vezavo na prejemek temveč za nadomestilo, ki je največ določeno za predsednika okrajne volilne komisije. Največ določeno pa prevedeno pomeni v skladu s 3. členom pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračila strokov članov volilnih organov, kjer je določeno, da predsednik okrajne volilne komisije dobi največ 21 % osnovne plače predsednika Ustavnega sodišča. Torej naredili smo to omejitev navzgor.

Naslednja rešitev je, da bo v primeru višine dohodnine oproščen tudi dohodek za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni izvedenih v skladu z zakonom. V skladu z novelo bo plačila dohodnine oproščen dohodek, ki ne bo presegal 84 evrov. Do sedaj je bila meja 42 evrov. To je bil ta drug problem kjer volilne komisije praktično niso dobile prostorov, ker je bil ta strošek prenizko postavljen glede na, moramo razumeti, en tak prostor ogrevanje, čiščenje in kaj še vse spada zraven in zato smo ga zdaj omejili na 84 evrov predlog. Predlog zakona torej ne ureja višine za člane volilnih odborov, ampak višino do katere z nadomestilom ne zapadejo v plačilo dohodnine. Višina nadomestil pa se ureja z internim aktom pravilnika o državni- volilni komisiji.

Mogoče za konec. Bistvo zakona je tako predvsem zagotoviti nemoteno delo volilnih odborov oziroma njihovo polno zasedbo, o tem pa še zakonitost in poštenost ter nenazadnje tudi legitimnost volitev. V sami pripravi predloga se je naredila tudi analiza kako imajo to nekatere druge države v Evropski uniji. In ugotovili smo, da je to primerljivo in kje smo se uskladili tudi primerjalno s tem. Hvala lepa, predsednik.