Hvala lepa za besedo.

Žal moram se spet takoj odzvati. Pravite – Vlada je dvolična. Pravite – ne odziva se na kršitve človekovih pravic v drugih državah. To ne drži. To enostavno ne drži. Spomnite se primera Hašodži glede Savdske Arabije. Turčija je zelo pogosto bila na dnevnem redu članic Evropske unije, torej Sveta ali pa Evropskega sveta – in vedno znova so bila v obravnavi vprašanja, kot so človekove pravice. Ko smo se včeraj pogovarjali s Kitajsko na ravni ministrov Evropske unije, smo celo delovno kosilo namenili vprašanju človekovih pravic. Izrael, pravite – nismo aktivni. Kako ne? Ko smo vodili Svet za človekove pravice v letu 2018, smo podpirali razpravo v korist kršitev pravic Palestincev. Podpiramo poročilo neodvisne preiskovalne komisije glede dogodkov v Gazi, ki je danes na dnevnem redu, točka 7. Razprava o Izraelu. Na ravni OZN in drugih mednarodnih skupnosti se vedno zavzemamo za človekove pravice. Zavzemamo se za humanitarnost. Pomagamo humanitarno. S financami preko, denimo, organizacije ITF za deminiranje, za pomoč pri post-travmatskem stresu v povojnih območjih, otrokom pomagamo, ženskam pomagamo … Zelo smo usmerjeni ravno v človekove pravice. In to je ravno tisto, kar ves čas poudarjam. Da mora Slovenija ostati – in hvala bogu, za to imamo tu podporo, vsaj večinsko – multilateralno aktivna prav na področju človekovih pravic. Pa tudi mednarodnega prava, spoštovanja vladavine prava in drugih vrednot. In te pravice, to pravo je kršeno v Venezueli. In pravite – dvojna merila. Gospod Vatovec, kaj pa dvojna merila pri vas? Pravite - se trudite za ljudi. Za njihovo socialno stanje, situacijo. A tam pa ne zaslužijo ljudje, da bi imeli zdravila, da bi imeli hrano. A tam pa ne zaslužijo, da bi živeli varno? Je moralo 3 milijone ljudi bežati in bežijo vsak dan. Vsak dan, zdaj, ko se mi pogovarjamo – družine bežijo čez mejo. Kje so ta dvojna merila? Pri čemer se še kako strinjam z dr. Petričem, s tistim njegovim strokovnim delom, ki ga je pojasnil glede mednarodnega prava in vsega tega. Tudi sam, ko pravim – seveda bomo proti vsaki nasilni, nekoordinirani intervenciji tudi v primeru Venezuele. Pa vendar želimo pa si vsake zunanje mednarodne intervencije v skladu s pravili Organizacije združenih narodov, mednarodnimi konvencijami in tako naprej – in na tem področju tudi tako delujemo.

In ko ste ravno rekli – odbrzel sem v ZDA. To je nekako tako kot običajno kdaj malo žaljivo navržete. Z ZDA več let nismo imeli dovolj stikov na visoki politični ravni. Sodelovali smo na drugih ravneh. In zato sem kot zunanji minister, tudi seveda ob podpori predsednika Vlade, ocenil, da je treba tu nekoliko izenačiti pristop. To ne pomeni, da kjerkoli drugje poslabšujemo odnose ali reduciramo stike. Nasprotno, enako smo aktivni. Tam, kjer pa nismo bili dovolj, se pa trudimo. In moramo vzpostaviti še boljše odnose, zaradi tega, ker je to v interesu Slovenije. In absolutno moram protestirati proti takim, kako bi rekel, oznakam, ki želijo našo zunanjo politiko prikazati kot nekako podrejeno, priliznjeno neki državi. Take zunanje politike ne vodimo. Vodimo samostojno zunanjo politiko, ki se primarno najbolj usklajuje znotraj Evropske unije. Seveda, ker imamo tudi neke skupne točke zunanje politike, in tukaj je bila Slovenija tudi glede Venezuele in tukaj ostajamo. Bomo samostojno odločali, kako glede tega naprej, bomo se pa tudi seveda o tem najprej posvetovali znotraj Evropske unije – pa tudi znotraj OZN in vseh ostalih forumov.

Ogromno naših strokovnjakov, diplomatov – če bi vas prejle slišalo, bi bilo zelo prizadetih, ker se vsak dan ukvarjajo s človekovimi pravicami po celem svetu. Je pa res, da je svet zelo zapleten, da včasih nekje lahko dosežeš več ali manj. Glede na realne razmere. Ampak truditi se pa moramo v tej smeri.

Hvala lepa.