Ja, hvala.

Kot običajno, mogoče uvodni odziv. Zdaj, kar se tiče dezinformacije, lažnih informacij in zavajanj. Zdaj, mislim, da se radi, rad marsikdo posluži teh hitrih označevalcev za diskreditacijo, tudi v tem, da je v bistvu gospod zunanji minister skušal predstaviti to, namen te nujne seje kot nekakšen zagovor Madurovega režima. Niti z eno besedo nisem v svoji uvodni predstavitvi zagovarjal Madurovega režima in ga ne, opozarjal pa nek drug problem, ki pa je zelo resen in ki kaže pravzaprav na dvoličnost te vaše argumentacije, zunanji minister, govorili ste seveda o revščini, lakoti, humanitarni krizi, izsiljevanju, pismih Slovencev, ki živijo v Venezueli, stanje(?) človekovih pravic, pa če se dotaknem samo 3 zadev.

Zdaj, stanje človekovih pravic je katastrofalno, nekako tako ste povedali. Kdaj je nazadnje Slovenija protestirala proti dogajanju v Savdski Arabiji? Kdaj ste tako ostro in odločno stopili proti režimu v Savdski Arabiji? Ker vemo, kakšno je dejansko stanje človekovih pravic. 250 je političnih zapornikov, ste dejal. V Turčiji je v tem trenutku več kot 30 tisoč političnih zapornikov. Kdaj je nazadnje Slovenija v mednarodnih forumih protestirala proti temu, kar se dogaja v Turčiji?

Dalje, humanitarna kriza pravite, izseljevanje(?) in podobne zadeve, lakota, revščina, motena oskrba z osnovnimi življenjskimi sredstvi. Ali se je slovensko Zunanje ministrstvo ali Vlada odzvalo na to, kaj se dogaja v Izraelu? Nedavno je bil Izrael oziroma poteze v času, poletja 2015, v bistvu obtožen v poročilu Komisije Združenih narodov kot kršitev človekovih pravic oziroma kot kršitev mednarodnega prava. Niti besedice nisem slišal iz vaše strani / nerazumljivo/ in to je ta dvoličnost, o kateri govorim.

Zdaj, rekli ste tudi, da ste veseli, da je Državni zbor podprl to vašo odločitev. Zdaj, če smo zelo natančni, Vlada je sprejela to stališče, preden je sploh seznanila Državni zbor s tem stališčem, tako da, to je tudi v nasprotju z Zakonom o zunanjih zadevah, kjer bi o tej konkretni situaciji kjer je šlo, čeprav za prepoznanje, nepriznanje, mislim, da Državni zbor moral odigrati vsaj tisto vlogo, da bi predhodno določil, v kakšno smer naj gre to stališče Republike Slovenije.

233. člen Ustave, zdaj vi ste rekli, da ga Vlada ni interpretirala, ste ga pa uporabili oziroma instrumentalizirali(?) kot argument za to, da se gospoda Guaidója prepozna in če natančno preberemo še enkrat ta člen Ustave, tu piše, da lahko predsednik narodne skupščine prevzame vlogo predsednika države samo v primeru trajne nezmožnosti. In tudi jasno določeno je, kateri so razlogi za trajno nezmožnost. In nobeden od teh razlogov ni bil – ni stopil v veljavo. Tudi to, kar je sprejela narodna skupščina, pa je tudi vrhovno sodišče razveljavilo. Tako da – nimate pravega argumenta za to.

Jaz sicer vseeno trdim, da je to prepoznanje kljub vsemu, ne glede na to, kako ga argumentirate, nek, na nek način zunanja intervencija. In tu je zelo pomembno, da poudarimo – in tega ne očitamo sami sebi, ampak očitamo vam, doktor Cerar, da se v bistvu napačno razume razmerje med človekovimi pravicami in mednarodnim pravom. Oziroma z njegovim spoštovanjem. In primerjava, recimo, z – Venezuele z Južnoafriško republiko ali pa kaj šele z nacistično Nemčijo, mislim, da ni čisto na mestu. Ker moramo imeti v mislih predvsem, kdo je tu šibka stran. To je zelo pomembno. Ko se je pač apartheid uzakonil, je šlo za nasilje večine nad manjšino. Oziroma tisti, ki imajo moč, nad tistimi, ki so šibki. Se pravi, med belimi prebivalci Južne Afrike nad temnopoltimi, da o nacistični Nemčiji sploh ne govorim. Interesi, ki pa vodijo k temu, da se v Venezuelo s sankcijami in s takšnimi ali drugačnimi zunanjimi vplivi skuša spraviti na kolena, pa je pravzaprav ravno nasprotna situacija. In tu je pač stvar zelo preprosta. Jaz tisto, kar skušamo s to zahtevo za sklic nujne seje doseči, je to samo, da pokažemo na dvoličnost standardov, kar se tiče delovanja v mednarodni skupnosti s strani slovenske Vlade, predvsem pa na dvoličnost, ko gre za to, da so takšne poteze, kot jih sprejema zunanje ministrstvo, včasih, bom rekel, prikupni za tiste, za katere menimo, da so naši zavezniki – in tu imam konkretno v mislih predvsem Združene države Amerike in še tega verjetno ne bom do konca tega mandata nehal ponavljati – zelo zgovorno, da ste, minister, šli takoj oziroma zelo kmalu po imenovanju – ste odleteli, da ne bom rekel, da ste odkorakali v Washington. Zelo jasen signal, kam bo slovenska zunanja politika pod vašim vodstvom gravitirala. In na žalost so tu v ozadju zgolj in izključno interesi. In mene ne prepričajo vaše besede o spoštovanju človekovih pravic in humanitarnih razlogih, zato ker pač jih ne vidim. Ker potem bi ta standard morali držati visoko tudi v vseh ostalih kršitvah.

Še enkrat ponavljam. Jemen, Savdska Arabija, Izrael, Turčija in tako naprej. Cel kup je takih primerov pa niste tako aktivni. In to je tisto, kar bi morala biti točka razprave danes. Ne Manduro ja, Manduro ne. To je v bistvu popolnoma irelevantno.