Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci in drugi prisotni!

O tem smo seveda že razpravljali pa vendar moram zaradi dezinformacij, lažnih informacij in zavajanj tukaj podati spet podrobnejšo obrazložitev. Tudi zdaj smo v nastopu gospoda Vatovca slišali kar nekaj netočnosti in zavajanj, zato mi je prav, da predstavim nekatere stvari še enkrat. Kot je znano, je Vlada Republike Slovenije 14. februarja 2019 dejansko se seznanila z informacijo o stališču Republike Slovenije do razmer v Bolivarski republiki Venezueli in predsednika nacionalne skupščine Juan Guaidó je vlada prepoznala za začasnega predsednik Venezuele in to, kot smo večkrat poudarili, ponavljam, zgolj z namenom izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev. To se pravi, mi nismo priznali neke nove vlade, niti ne gospoda Guaidó kot novega predsednika, ampak samo kot začasnega predsednik z eno samo ključno nalogo in v tem okviru tudi seveda ostajamo in bomo ostali. Argumenti za to Vladno odločitev so zelo jasni in preseneča me, da jih nekatere ne uvidijo, kajti so tako očitno boleči s človeškega vidika, da skoraj, da ne razumem, da lahko nekdo tako zagovarja Madurov režim ob vseh grozotah, ki jih je naredil. Venezuela se že leta sooča s hudo gospodarsko in socialno krizo, prebivalstvo je v hudi revščini in v težki humanitarni situaciji.

V državi marsikje vladata lahkota, splošno prevladuje stanje, ko je pomanjkanje zdravil in okoli 3 milijone ljudi, kot veste, je zbežalo na tuje. Verjetno ne bi 3 milijoni ljudi zbežali in to je - naj za povrh povem še to, če kdo to dvomi, potem seveda tudi dvomi v sporočilo naših rojakov, na Društvo Slovencev v Venezueli, ki je 9. februarja 2019 na našo Vlado in o tem sem tudi javno že govoril, celo povzel vsebino tega pisma, torej na Vlado ja naslovil o pismo s pozivom za priznanje Juana Guaidója za začasnega predsednika ter svoj predlog utemeljilo ravno s težkimi razmerami v katerih živijo. Veliko zaskrbljenost so na podoben način izrazili tudi ostali pripadnik naše, torej slovenske skupnosti v Venezueli. Se pravi nekdo, ki tam živi, nam je sporočil, konkretno, naši državljani, ob tem pa seveda spremljamo zadeve in to kar se m prej navedel so dejstva. Stanje človekovih pravic je zaskrbljujoče tudi sicer, na kar že leta opozarja urad visokega komisarja OZN za človekov pravice. Po sedanjih ocenah je v državi vsaj 250 političnih zapornik, veliko protestnikov pa ostaja v zaporu.

Urad visokega komisarja Združenih narodov, če govorimo o Združenih narodih, je junija 2018 izdal poročilo s pomenljivim naslovom: Kršitve človekovih pravic v Venezueli, padajoča spirala brez dna. To je stališče urada organizacije Združenih narodov.

In ko je gospod Vatovec dejal, da naj se Vlada predvsem pridruži naporom v okviru OZN, da bi stabilizirali razmere naj povem, da bi Slovenija z veseljem podprla v reševanje venezuelskega vprašanja v svetovni organizaciji, torej OZN, žal pa OZN v tem pogledu ni sposobna zagotoviti učinkovite rešitve. Obstaja ostra delitev med stalnimi članicami varnostnega sveta OZN in to ne vzbuja upanja, da bi bilo to mogoče v kratkem doseči, torej neko konstruktivno drži vseh članic tega sveta, torej Varnostnega sveta in trenutno ni obetal, da bi bila lahko v OZN sprejeta kmalu ustrezna resolucija. Prav tako bi si mi želeli aktivnejše vloge OZN na človekoljubnem področju, ki pa verjetno ne bo mogoče, dokler Maduro ne bo priznal razsežnosti humanitarne krize in mednarodnih organizacij, tudi uradno prosil za pomoč.

Naj se vrnem še do neke mer k opisu krize v Venezueli. Torej vemo, da se je v zadnjih letih poglobila tudi politična kriza in vemo, da so 2015 potekale volitve v nacionalno skupščino, ker je zmagala koalicija opozicijskih strank, takrat je vladajoča stranka izgubila večino prvič po 16 letih, vendar je predsednik Maduro ta rezultat priznal, čeprav je hkrati opozoril, da ne bo dovolil nobenega protirevolucionarnega, kot se je izrazil, prevzema države.

No, ampak nesporno je, da ta nacionalna skupščina uživa vsesplošno legitimnost tako bi rekel doma v Venezueli, kot tudi v tujini. Drugače je bilo s predsedniškimi volitvami leta 2018, ki bi morala prvotno potekati decembra. Predsednik Maduro jih je brez širokega nacionalnega soglasja predstavil najprej na aprila 2018 in nato na 20. maj. Takrat je opozicija glasno poudarjala, da je s tem onemogočil ustrezne priprave na volitve in onemogočil enakopravno kandidiranje za vse kandidate na teh volitvah, zato nekateri sploh niso mogli sodelovati na teh volitvah. Razlog, ki se je navajal je bil, da se njihove stranke nekaj mesecev prej niso udeležile lokalnih in regionalnih volitev. Velik del opozicije je volitve tudi bojkotiral, ne bom pa ponavljal razlogov, ki jih je navedla mednarodna skupnost, predvsem pa tudi Evropska unija, zakaj menimo v Evropski uniji – tudi v Sloveniji, da so bile te volitve, te predsedniške volitve nedemokratične, nesvobodne, skratka nelegitimne.

In ne drži, gospod Vatovec, vaša trditev. Rekli ste – zakaj se je Vlada šele po devetih mesecih po teh volitvah odločila te volitve razglasiti za nelegitimne? To ne drži. To so – to je zavajanje naših ljudi, če jim to govorimo javno. Zelo jasno je, da je Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije že nekaj dni po teh volitvah, v zaključkih majskega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije – to je bilo maja, torej 2018 – povedala, da rezultata nedemokratičnih in nelegitimnih volitev ne moremo sprejeti kot demokratičnega in nelegitimnega(?). In s tem je bil seveda seznanjen tudi Državni zbor. Tako da Slovenija je bila tu vseskozi zelo pozorna na dogajanje in spremlja to humanitarno krizo že dlje časa.

Dovolite mi, da ob tem povem oziroma najavim – ker se mi zdi pomembno, ker se mi zdi, da smo se z Vladno odločitvijo in podporo Državnega zbora, večinsko podporo, postavili na pravo stran – na stran humanosti, na stran demokratičnih vrednot, na stran vladavine prava in na stran upanja za tiste ljudi, ki tam čakajo na pomoč, ne pa na to, da bomo še naprej podpirali režim gospoda Madura, ki je to krizo sopovzročil in jo še poglablja. In zato sem, vsaj toliko, nekoliko, bi rekel – ne morem niti reči vesel, ampak vsaj pomirjen, da nam je uspelo do zdaj že pomagati pri teh zadevah na način, kot sem dejal. Lahko pa najavim, da bo Republika Slovenija prispevala humanitarno pomoč za Venezuelo v višini 50 tisoč evrov. Ob tem, da smo – to bi tudi omenil – pred nedavnim najavili izdatne prispevke tudi za perečo krizo v Jemnu in Siriji. Tudi tam pomagamo s humanitarnimi prispevki. Vedeti moramo, da glede na število prebivalcev, smo v takih primerih s temi zneski, ki v absolutnem mogoče v okviru niso tako visoki, ampak smo med večjimi donatorji v takih krizah, Slovenija. In predvsem si želimo, da bi res ta humanitarna pomoč prišla do ljudi.

Naj nadaljujem, kjer sem prej ostal. Ta legitimno izvoljena nacionalna skupščina je 15. januarja gospoda Madura uradno – govorim o skupščini, ne o njenem predsedniku – razglasila za protizakonitega prisvojitelja oblasti oziroma tako imenovanega uzurpatorja ter sprožila postopek, po katerem predsedniško mesto začasno pripade predsedniku skupščine. Ta postopek je v teku, vendar seveda zaradi vpliva, ki ga ima v državi na nekatere druge institucije gospod Maduro, ta postopek še ni končan. Na podlagi vsega tega se je predsednik nacionalne skupščine Juan Guaido 23. januarja 2019 res razglasil za začasnega predsednika države in to je storil nekako v soglasju z odločitvijo nacionalne skupščine na podlagi 233. člena Ustave, iz katerega izhaja ta možna linija nasledstva na predsedniškem položaju. Naj ponovim in poudarim. Ponovim in poudarim. Da Vlada Republike Slovenije nikoli ni razlagala ustave Venezuele, saj za to nismo pristojni. Mi smo pač seveda – tako kot večina članic Evropske unije, praktično skoraj vse, predvsem tudi vse jedrne – razumeli, da legitimno izvoljena skupščina je mnenja, da bi moral kot začasni predsednik države v tej situaciji, ki je res nevzdržna – politično, ekonomsko, socialno, finančno, kakorkoli želite, humanitarno še posebej – razglasiti torej začasnega predsednika države predsednika skupščine, da skličejo demokratične volitve, in zato smo to odločitev podprli. Ne ker bi mi tako razlagali venezuelsko ustavo, ampak ker jo je tako razložila sama nacionalna skupščina in njen predsednik države. In naj povem, da so mu mednarodno podporo takoj izrazile sosednje in druge bližnje države, ki so s krizo v Venezueli tudi same neposredno prizadete. Že 4. januarja 2019 je 14 držav tako imenovane skupine LIMA pozvalo Madura, da predsedniški položaj prepusti nacionalni skupščini. 23. januarja 2019 je večina članic te skupine priznala Guaidoja za začasnega predsednika, med temi državami so bile tudi vse sosednje velike države – Brazilija, Kolumbija, Gvajana. Nekatere manjše resda tega niso storile, tiste otoške in še kakšna. Številnost in pestrost te skupine, v kateri sta tudi Kanada in Ekvador, dokazuje močno regionalno zaskrbljenost, ki ni vezana na politično orientiranost posameznih vlad. Enako velja za celotno skupino približno 55 držav sveta, ki so do sedaj tako ali drugače izrekle podporo Guaidoju.

Naj povem zelo jasno, da slovenska odločitev, torej vladna odločitev, absolutno ni bila pogojena ali ni bila sprejeta pod nekim vplivom odločitve ZDA, ki je prav tako, kot ste pravilno povedali, podpirajo Guaidoja kot začasnega predsednika. Slovenija je to odločitev sprejela samostojno, seveda pa tudi v sozvočju, in tega sem zelo vesel, z Evropskim parlamentom, s stališči sveta ministrov za zunanje zadeve – skratka, s stališči tudi držav članic Evropske unije, vseh jedrnih in velike večine ostalih. Evropska unija se je tukaj postavila na pravo stran. Slovenija je tudi samostojno in skupaj z njo. Ne zato, ker bi sledili ZDA – in v tem je ta manipulacija in ta neresnica, ki jo želite ali želijo nekateri prodati našim volivcem. Ampak zato, ker želimo pomagati ljudem, ki se izseljujejo, ki živijo v bedi, ki nimajo zdravil, ki so lačni, kjer nas naši državljani prosijo za pomoč. Kjer prosijo vsi državljani za pomoč celo svetovno skupnost. In zato je ta odločitev Slovenije po mojem mnenju še kako na mestu in še kako pravočasna in pravilna. Smo pa – in tu pa smo na isti liniji, gospod Vatovec – tudi Vlada, tudi sam osebno, tudi vladna koalicija – proti vsakemu nasilju in proti kakršnikoli intervenciji. Zunanji intervenciji v taki državi. S tem, ko smo prepoznali – torej deklarativno – gospoda Guaidoja za začasnega predsednika, da bo sklical volitve, smo mu dali samo to pooblastilo. Naj vam povem, da potekajo, recimo, ta hip – oziroma v zadnjih tednih - aktivnosti gospoda Guaidoja na način, da pošilja v različne države, tudi evropske, svoje posebne odposlance. Nobena od članic Evropske unije, ki ga je prepoznala v tej začasni vlogi, tudi ne Slovenija, teh njegovih odposlancev ne pripoznava v smislu kakšnega diplomatskega statuta. Mi še vedno prepoznavamo kot diplomate Venezuele tiste, ki so bili imenovani v prejšnjem času s strani države. Torej sledimo zelo strogo temu našemu stališču.

Poglejte, vam bom povedal en primer. Med 13. in 15. marcem 2019 je prišlo do glasovanja v Medameriški razvojni banki, kjer se je kot predlog za novega guvernerja Venezuele v tej Medameriški razvojni banki pojavil kandidat, ki ga je predlagal gospod začasni predsednik Venezuele v tem lastnosti (?) Juan Guaido. On je predsedujočemu odboru guvernerjev in predsedniku skupine te Medameriške razvojne banke poslal pismo, v katerem je izrazil namero za imenovanje novega guvernerja Venezuele in predlagal torej svojega kandidata. Ko je dal predsedujoči ta predlog na glasovanje, ki je potekalo elektronsko med 13. in 15. marcem – glasovalo je lahko 48 držav, med njimi tudi 15 članic Evropske unije, vključno s Slovenijo – se je Slovenija tega glasovanja vzdržala. Zato ker je bilo to v skladu z našim stališčem, da začasnemu predsedniku Guaidoju ne priznamo takšnih kompetenc, da je lahko predlagatelj takšnih predlogov. Prav tako so se, razen Združenega kraljestva, ki je glasovalo za njega, za tega kandidata od gospoda Guaidoja, so se pri glasovanju vzdržale vse države članice Evropske unije. Torej vse so ostale na korektnem, sprejetem stališču, da to ni naloga, ki bi jo priznavali in ni pristojnost, ki bi jo priznavali gospodu Guaidoju. In mislim, da to lepo kaže, da smo v tem dosledni in še bolj smo in bomo – in to zagotavljam – dosledni pri tem, da bomo zagovarjali načelo nevmešavanja v zunanje zadeve s kakršnokoli nasilno intervencijo. Zato seveda ni nobenega pooblastila s strani Slovenije pa tudi ne Evropske unije ta hip. In ni res in ni dobro in ni prav, da se nam očita – da si očitamo sami sebi tako zelo neresnično, da podpiramo tukaj ZDA ali kogarkoli – pač v tem primeru si tudi ZDA, tudi Kanada, tudi latinskoameriške države, tudi cel preostali svet, ki je humanitarno in demokratično naravnan, prizadeva, da bi pomagal. In Slovenija tu obira pot tistih, ki pomagajo na ta način, kot sem povedal.

Samo še nekaj stvari bi pojasnil, da ne bom morda česa pomembnega pozabil. Torej, omenil sem že, da je Evropski parlament podprl tako politiko. 23 držav članic Evropske unije je priznalo ali prepoznalo ali podprlo Guaidoja za začasnega predsednika. Nekatere so podporo v tej smeri izrekle drugače. Na zelo podobne načine. In naj ponovim – in s tem se bom tu ustavil pa morda kaj pojasnil še v nadaljevanju, da odločitev o prepoznanju, ki sem jo večkrat zdaj pojasnil, ne pomeni vmešavanja v notranje zadeve Venezuele ali kršitve mednarodnega prava. Nasprotno – ta naša odločitev je bila sprejeta ob polnem upoštevanju ustanovne listine OZN in drugih temeljnih dokumentov svetovne organizacije, vključno s tistimi s področja človekovih pravic. Naša odločitev nima nikakršnega učinka na suverenost, politično neodvisnost ali ozemeljsko celovitost Venezuele in – dovolite mi samo, da pogledam, če je bilo še kaj takega rečeno, da se moram odzvati.

Ne, hvala lepa. Jaz bi na tej točki, gospod predsednik, končal. Čeprav imam še neke zadeve, ampak bi jih raje predstavil kasneje, ker želim, da ne oviram preveč razprave, pa se bom oglasil potem glede na …