Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj, zdravstvena blagajna je zagotovo ena izmed pomembnejših blagajn v tej državi. Gre za zdravje, gre zato, da naj bi zagotavljala normalno dostopnost do zdravstvenih storitev tistim, ki te storitve potrebujejo, ko jih potrebujejo. Ko govorim o normalni dostopnosti pomeni brez čakanja in tiste storitve, ki jih je pač potrebno opraviti z zdravili, kijih je potrebno zato uporabiti s posegi, ki jih je potrebno zato uporabiti in tako naprej.

Zdaj, naša zdravstvena blagajna že dolgo, dolgo časa seveda tega ne suportira v zadostni meri. In del, ali pa največji del je sicer krivde na politiki, na zdravstveni politiki, ki je zadnja leta ni in velik problem je pa tudi v sami zdravstveni zavarovalnici. Videlo se je recimo na enem majhnem primeru, ki je bi tukaj danes izpostavljen, je relativno minoren, ampak govori o temu način razmišljanja, ki pomen ni dober.

Smisel revizije, še posebej revizije Računskega sodišča, je po mojem, da na podlagi ugotovitev, ki so predstavljene, se zagotovi boljša, bolj optimalna, bolj gospodarna raba javnih sredstev. To je namen vsake revizije, še posebej revizije Računskega sodišča. In danes je bilo recimo omenjeno, da je bilo 1,2 milijona namenjenih za namen, ki nenamensko, promocija zdravja na delovnem mestu. Direktor je rekel, da celo 3 milijone evrov v več letih. In je potem omenil, ja, OK, ampak »fajn« bi bilo za spremeniti zakon, da ta poraba ne bi bila več nenamenska. Jaz mislim, da ni problem tukaj, problem je v tem, ali je kaj dodane vrednosti od tega denarja.

Kaj je bila dodana vrednost porabljenih 3 milijonov za promocijo zdravja na delovnem mestu, če recimo, kot dodano vrednost uporabimo neko merljivo kategorijo, pa rečemo, neka operacija stane 10 tisoč evrov in vemo, s tem denarjem bi naredili 3 tisoč operacij, ali 300, skratka 300 operacij, naredil(?) pokazatelj, velikanska dodana vrednost. 300 operacij pomeni podvojitev, recimo števila operacij v eni izmed ortopedskih bolnic, ki jih zdaj ne morejo narediti, zaradi tega, ker jim pač zdravstvena zavarovalnica plača polovico tistega, kar bi ortopedi sicer brez problema naredili. 600, recimo, operacij bi naredili, pa jih naredijo 300, zaradi tega ker dobijo plačanih samo 300 in niso nori, da jih bodo naredili 600, če jih dobijo plačanih 300. Zato ljudje čakajo 3 leta, na menjavo kolka in trpijo neznosne bolečine in tako naprej. Vmes pa ti naši kirurgi, vrhunski, operirajo v Švici, Avstriji, Nemčiji in še kje drugje. Glede na to, da imajo seveda primerno število dni dopusta in lahko to naredijo.

Torej, ta zdravstvena politika je praktično, ne samo da je konfuzna, je škodljiva za ljudi, žal pa tudi zdravstvena zavarovalnica ne omogoča, da bi se denar, ki se nateka in ki ga ustvarja gospodarstvo in hvala bogu lani, je gospodarstvo odlično poslovalo in zaradi tega je tega denarja ogromno, ne samo 2 milijardi in pol, 3 milijarde skoraj, se pravi, da ni problem denar, ni problem denar, da bi se zagotavljalo normalne storitve ljudem takrat, ko jih potrebujejo. Da ni problem denar, se je pokazalo tudi lani, ko ste preko medijev povzročili nek pritisk, kako je potrebno(?), mislim, da je bilo 35 milijonov potem preusmerjenih oktobra ali septembra, v pomoč pri skrajševanju čakalnih dob. Povejte, koliko od tega je bilo porabljeno? Mislim, da 20 milijonov ne in niti večina tega denarja ni bilo porabljeno, teh 20 milijonov za skrajševanje čakalnih dob, ampak še za vse druge zadeve.

Se pravi, namen teh revizij je, da enkrat končno slišimo in da tudi javnost izve, kaj se bo zgodilo, da bo pač ta sistem na nek normalen način funkcioniral. Da ne funkcionira normalno, nam govori tudi podatek o tem, da vedno več zdravnikov uvažamo iz držav bivše države, namesto, da bi našim mladim zdravnikom, ki jih tukaj usposabljamo in ki zanje tukaj plačujemo izobraževanja, omogočili, da opravijo specializacije in da delajo tukaj, če to želijo. Se pravi, zakaj se krči obseg denarja, ki je potreben za specializacije, zakaj se omejuje lasten kader in s tem povzroča, da najbolj sposobni odhajajo v tujino? In če greste zdaj na fakulteto, tukaj v Ljubljani, vprašat študente, polovica vam bo dala odgovor, da v tem kaosu tukaj ne misli delat in da takoj, ko bo priložnost, bo šla ven.

Katastrofa, katastrofa. To je samouničevalno za narod. Slovenija je bila znana po tem, da je imela vrhunske zdravnike in namesto, da bi to znanje prenašali na mlade in usposabljali mlade, jih, oprostite, s to zdravstveno politiko, dobesedno ta sistem uničuje, celo tako daleč, da ljudje delajo samomore – zaradi tega, ker so preobremenjeni ali pa zaradi tega, ker vidijo, da v takem sistemu ne morejo učinkovito delovati. In danes bi bilo prav slišati odgovor, kaj je bilo storjeno, ne samo zaradi te revizije Računskega sodišča, ki govori za neko oddaljeno obdobje, ampak predvsem za naprej, da se bo ta denar na čim bolj racionalen in gospodaren način uporabljal?

Kaj bo storjeno, da bo kontroling ustrezen? Pred leti smo brali, recimo, na področju reševalnih prevozov, neka institucija na obali je za štiri, ki jih je peljal isti rešilec, štirikrat »kasirala« in tako naprej, jaz dvomim, da se to ne dogaja še danes, kaj podobnega še drugje, se pravi, kako je izpeljan ta kontroling? Zakaj se tukaj storitve ne izboljšajo? Imamo sistem Go Opti, ki vozi ljudi na letališče, pa funkcionira bistveno bolj časovno usklajeno kot naši ne nujni(?) reševalni prevozi, kjer ljudje po hodnikih čakajo ure in ure, da jih pridejo potem, ko opravijo, ti rešilci iskat. Kaj se bo zgodilo na področju zdravil? Imamo poročilo preiskovalne komisije iz prejšnjega mandata, kjer je kolegica Jelka Godec nedvoumno, dokumentirano, ugotovila kako se preplačujejo posamezni zdravstveni materiali. Verjetno, da tukaj zdravstvena zavarovalnica ni neka enoosebna d.o.o., da ne bi mogla razpolagati z natančnimi cenami teh materialov in po kakih cenah jih nabavljajo zasebni izvajalci in zakaj jih ne morejo po istih cenah ali pa še bolj ugodnih, nabavljati državni izvajalci, ko govorite tisti, ki govorite o javnem zdravstvu, ki naj bi rešilo vse te probleme. Nasprotno. Javno zdravstvo je generator vsega tega preplačevanja in teh mafioznih poslov.

Ali ste slišali, da v katerem od koncesioniranih družb se dogajajo take ali drugače podkupnine? Do zdaj smo poslušali samo v javnem zdravstvu, da se tako ali drugače podmazani. Ne samo, da so podmazani, zdaj smo poslušali primere, ki so se dogajali leta 2011. Prijavo je podal dobavitelj, ki je šel v teh letih v stečaj, očitno zaradi tega, ker ni bil več zaželen kot dobavitelj, ker je pač, predstavil črno na belem, kako se stvari dogajajo in po sedmih, osmih letih, prvič; ni niti obtožnice, drugič; ti ljudje, ki so bili takrat osumljeni, da te podkupnine pri zdravilih in pri materialu prejemajo nemoteno, ne samo da delajo naprej, še napredujejo na višja mesta v tej javni shemi in zaposlujejo svoje otroke pri dvornih dobaviteljih, ki pa niso šli v stečaj. Ki se jim je pa posel na ta račun, ker je hotel nekdo, oprostite izrazu, to zdravstveno mafijo razbiti, še povečat.

Torej, mi lahko tukaj razpravljamo ure in ure, poslušamo poročila Računskega sodišča, besede zdravstvene zavarovalnice, ki ima »glumazen« birokratski aparat, ki bi lahko procesiral in servisiral z natančnimi podatki, kakšne so največje dopustne cene zdravil v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, materialov in vsega ostalega, se pravi, sistem bi lahko normalno funkcioniral, kdaj bomo temu priča? Kdaj? Ali lahko danes zagotovite, da se v nobeni inštituciji, v zdravstvu, v Sloveniji ne dogajajo več preplačila? Da se ne dogajajo več podkupovanja zdravnikov na take ali drugačne načine, ali neposredne ali pa posredne, preko plačila raznih izobraževanj in tako naprej? Ali lahko zagotovite, da v bodoče tisti, ki bodo želeli delati v tej državi in jih bo ta država usposobila za ta poklic, bodo lahko to priložnost tukaj dobili? Ali lahko zagotovite danes, da od jutri naprej ne bo več problema, ker očitno problem ni denar, z družinskimi zdravniki, ker ljudje ne morejo priti do osnovne zdravstvene storitve, v posameznih okoljih, ker enostavno družinskih zdravnikov ni in odklanjajo paciente? Da ne govorimo o področju zobozdravstva, kjer je tako in tako zadeva prepuščena prostemu trgu in tisti, ki želi imeti kolikor toliko urejeno zobovje, mora pač te storitve plačat, ker mu drugače v času, ki ga porabi za to, da čaka na storitev, zobje, oprostite izrazu, zgnijejo.

Torej, pri 3 milijardah evrov denarja, denarja, ki so ga plačali ljudje skozi prispevke. Meni ne bo nobeden povedal, da ni mogoče ob vsem mehanizmu, v vsej(?) institucionalni organiziranosti, ki jo imamo, v tej državi, zagotoviti normalnega gospodarjenja s tem denarjem, če se to želi. Ampak očitno se tega ne želi in jaz bi rad, res jasen odgovor, zakaj tega ni mogoče storiti? Se pravi, zakaj ni mogoče z denarjem, ki ga imamo na razpolago, zagotoviti normalnih storitev na vseh segmentih? Zakaj ni mogoče preprečiti preplačil materialov, kar se še vedno danes dogaja in zdravil? In, kakšen je kontroling pri vsem tem, da ne zagotavlja, bi rekel, te normalne filtracije sistema?

Primer, ki sem ga prej omenil, ne bodo rešili policisti, ne tožilstvo. Zdravstvo samo, bi ga moralo rešiti. Nekdo, ki je pač v tem sistemu bil spoznam(?) da, zraven, ne vem, bilo je rečeno, vodja lekarne v eni izmed bolj znanih bolnišnic na obali je, v nekaj letih dobila provizijo 68 tisoč evrov, baje, tisto kar so ugotovili in zdaj je ponovno vodja lekarne, v isti inštituciji. Nekaj(?) ni v redu v tem sistemu, oprostite. Ne rabimo potem Zavoda za zdravstveno zavarovanje, če sistem ne funkcionira in če ni nobenega kontrolinga in nobene katarze v njem.

Tako da, jaz bi vseeno rad odgovore na vprašanja glede na vse izsledke, ki so bili. Ali lahko zagotovite, da se več zdravila nikjer ne preplačujejo? Da ni več provizij? Da materiali niso preplačani in kaj bo storjeno glede zagotovitve normalne dostopnosti do storitev na nivoju družinskih zdravnikov in seveda vsega ostalega, saj praktično v vseh segmentih je tukaj problem?

Še eno vprašanj imam. Pred časom sem zasledil, da se ne plačujejo iste storitve na enak način, če gre za javno javno recimo zdravstvo pa javno zdravstvo v obliki koncesioniranega zdravstva, ki je še vedno javno zdravstvo. Se pravi, ali je res, da nekdo, ki ima pooblastilo od države, da opravlja javne zdravstvene storitve v koncesionirani obliki dobi za isto storitev plačano manj kot neka javna institucija kot je recimo UKC?