Hvala lepa za besedo.

Marjan Sušelj je moje ime, sem generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje od avgusta 2016. Kot v.d. najprej, pa potem kot generalni direktor. Torej delno pokrivam tudi obdobje, ki je predmet revizije Računskega sodišča.

Proračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje narašča. Kolikor seveda naraščajo tudi prispevki in potrebe v zdravstvu. Letos je ta proračun nekaj čez 3 milijarde – 3 milijarde pa 50 milijonov.

Smo uporabniki javnih sredstev, nismo pa del integralnega proračuna. Torej posebej, ločeno se prispevki namensko zbirajo, podobno kot pri pokojninski blagajni. S tem, da seveda mi smo nekako z zakonom zavezani, da poslujemo pozitivno in nimamo varovalke, kot jo ima pokojninski zavod, da se v primeru primanjkljaja primanjkljaj pokriva iz proračuna. V tem je ena razlika. In je pomembna razlika.

Naj se vrnem k samemu mnenju Računskega sodišča in ukrepih. Osebno sem nastopal, kot rečeno, v drugi polovici leta 2016, ampak na nek način je bila zagotovljena kontinuiteta in poskušam od takrat naprej zagovarjati in zagotavljati zakonito poslovanje hiše kot celote.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tisti, ki iz zbranih prispevkov omogoča koriščenje zdravstvenih storitev, zdravil, drugih pravic iz obveznega zavarovanja. Dejansko gre na letnem nivoju za približno 45 milijonov različnih transakcij. Recimo, da je dvig enega recepta ena izmed takšnih transakcij.

V poslovanju so seveda različni postopki, različni procesi in moram osebno povedati, da sem zadovoljen, ker nas pač revizija Računskega sodišča vsako leto na nek način pretresi in pregleda in ugotovi tudi kakšne pomanjkljivosti in so seveda te ugotovitve podlaga za izboljšavo poslovanja.

Kot že rečeno, na področju računovodskih izkazov, smo s poslovanjem v 2016 prislužili pozitivno mnenje Računskega sodišča, nekaj pa je bilo že izpostavljenih ugotovitev na področju poslovanja. Od petih ugotovljenih aktivnosti, smo dve odpravili že tekom same revizije, ostale smo pa potem tekom popravljalnih ukrepov, ko smo imeli rok 90 dni.

Naj kratko pokomentiram posamezna področja, ki so bila izpostavljena. Prvo, promocija zdravja na delovnem mestu. Je nekaj aktivnost, ki se je vlekla iz prejšnjih let. Vsako leto je zavod preko razpisov poiskal izvajalce in namenil določena sredstva. V zadnjem letu 2015, 2016 je bilo namenjenih v dveh letih tri milijone in po opozorilih računskega sodišča smo s to aktivnostjo prenehali v letu 2017, ker je bilo ugotovljeno, da ni direktnih zakonskih podlag v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Odločitev smo pač sprejeli, vendarle je pa skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje predlagala, da se v bodočem zakonu to področje ustrezno uredi, ker naj navsezadnje delodajalci predvsem razmišljajo, da se namenska sredstva za zavarovanje poklicnih bolezni in poškodb na delu, teh tveganj, torej bi lahko uporabila ne samo v zdravljenje tovrstnih poškodb, ampak tudi v preventivne dejavnosti na tem področju. Vendarle je to potrebno dejansko urediti z zakonom. V letu 2016 so na nek način se samo izpele pogodbe, ki so bile v prejšnjem letu sklenjene in so v bistvu zaključene v letu 2016.

Drugo področje, ki bo verjetno tudi terjalo neke vrste dodatno bom rekel zakonsko opredelitev, je področje obnovitvene rehabilitacije. Gre za neko bom rekel storitev, ki je namenjena invalidnim osebam. Gre za problematiko recimo paraplegije, paralize, multiple skleroze, cerebralne paralize otrok, odraslih, psoriaze in tako naprej. Tukaj smo v letu 2016 omogočili 3 tisoč 327 osebam tovrstno rehabilitacijo. Obnovitvena pomeni to, da v bistvu če tako po domače povem, ne prenese bistvenega izboljšanja, ampak na nek način pa zadržuje vsaj tisto pridobljeno zdravstveno stanje kot ga imajo invalidi. Dejansko poteka na nek način pridobivanje in vključevanje teh oseb v obnovitveno rehabilitacijo preko različnih zvez – Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo paralitikov, Združenje multiple skleroze in tako naprej. Imajo pa vsa ta društva zavezo, da se v prvem koraku naredi neke vrste triaža in da se na podlagi tiste triaže potem uvrsti ali pa ne uvrsti posameznega zavarovanca v posamezno leto za to obnovitveno rehabilitacijo. Zahteva računskega sodišča je, da se to odločanje na nek način uredi na podlagi določil Zakona o upravnem postopku, kar je na nek način smiselna zahteva, po drugi strani pa seveda, če pogledamo kako poteka zdravljenje. Zdravljenje poteka običajno tako, da se zdravnik, lečeči zdravnik, osebni zdravnik odloča, kam bo še posamezen zavarovanec, kam bo šel posamezen pacient in se potem seveda to ne opredeli z odločbo, ampak seveda z ustrezno medicinsko dokumentacijo. Vsekakor bomo postopek uredili na zakonski ravni in bomo tudi predlagali oziroma smo že predlagali, da se uredi tudi na zakonskem nivoju pravica do tovrstnih storitev. Sedaj je to urejeno v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so na nek način blizu zakonske materije. Tudi določen obseg pravic je urejen v teh pravilih, ki jih sprejeme skupščina, ki jih potem potrdi Ministrstvo za zdravje. Skratka, zelo na visokem nivoju se ta dokument potrjuje oziroma odobrava. V predlogu novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se bo predvidoma večina teh obveznosti, ki na nek način so v pravilih zapisane kot neke vrste obseg pravic, prenesla na zakonsko materijo, v takem obsegu, da seveda, če se bodo ne vem tehnikalija pa operativa spreminjala, potem da ne bi bilo potrebno spreminjati zakona za vsako takšno zadevo. No, tudi v tem zakonu bi poskušali na novo ali pa bolj čvrsto urediti in to smo predlagali Ministrstvu za zdravje to obnovitveno rehabilitacijo. Zelo podobno ali pa v podobnem sklopu je tudi t.i. medicinsko zdravstveno oziroma zdravstveno letovanje otrok. Gre za tiste otroke, ki so pogosteje bolni, ki imajo kronične bolezni in v letu 2016 smo omogočili tovrstno medicinsko letovanje za 5 tisoč 873 otrok, skupaj je to stalo družbo milijon pa 380 tisoč evrov. Tudi ta zadeva je urejena zgolj s pravili, tukaj pa dejansko poteka predlaganje v medicinsko letovanje preko zdravnikov, ki so lečeči zdravniki posameznih otrok. Tukaj ni bila pripomba računskega sodišča, da bi morali to urediti z ZUP, ampak, da se pa na zakonskem nivoju uredi to kot pravica, je pa tudi tukaj mislim, da smiselno in zelo koristna pripomba in kot sem rekel je že v teku predlaganje.

Potem poslovanje z izvajalci zdravstvenih storitev. To je zelo obsežno področje, imamo približno 2 tisoč pogodb. Večji del, ampak za manjši obseg z koncesionarji, večji del pa z javnimi zavodi, s številnimi obračunskimi modeli, kako se plačuje ne vem poseg v dermatološki ambulanti, eni, drugi, tretji, četrti in seveda te dogovore, te obračunske modele striktno seveda prenašamo v prakso, se pa kdaj zgodi kakšna bom rekel nerodnost ali pa kakšna težava in če smo tukaj opozorjeni, pa seveda tudi sami izvajamo kontrole, potem te zadeve potem tudi odpravimo. Takšna pomanjkljivost je bila ugotovljena pri plačevanju zdravil, ki se uporabljajo kot ampulirana zdravila v ambulantah. Določila so zahtevala, da se uporablja nabavna cena oziroma cena, ki je v bazi zdravil. Nekatere lekarne so tukaj to pravilo prekršile in so večjo ceno zaračunavale. Ko smo to ugotovili smo seveda… in ko so bile tudi tehnične možnosti, smo vzpostavili kontrolo, da praktično tega ni več možno in za ugotovljene nepravilnosti smo dejansko zahtevali poravnavo. Je šlo pa tukaj mislim, da za / oglašanje iz dvorane/ približno 60 tisoč evrov. Potem se tudi kdaj zgodi, da kakšnemu izvajalcu smo zaračunali oziroma plačali premalo. Pač napaka v takem velikem sistemu, tudi kakšna napaka se zgodi.

Opozoril bi še na eno zadevo, ki mogoče tudi iz poročila računskega sodišča nekako štrli in sicer povračila stroškov, recimo potnih stroškov ali pa za kakšne medicinske pripomočke smo na nek način na videz kršili Zakon o upravnih postopkih, ker nismo izdajali odločbe, ampak smo ves čas sledili bom rekel tisti namen, da pride denar do zavarovanca čim hitreje. Na primer, če nekdo mora se peljati iz Murske Sobote na Onkološki inštitut in je upravičen do potnih stroškov – vemo, da so ti potni stroški po naših pravilih relativno skromno obračunani, pa še nek minimum se odšteje. Zdaj, če je nesporno upravičen zavarovanec do teh potnih stroškov, smo izdali samo obvestilo in izplačali te potne stroške. če pa je bilo sporno, da se zavarovanec ni strinjal, smo mu pa potem seveda izdali odločbo, kar je pa terjalo nekaj dodatnega časa. In teh pozitivnih obvestil, kjer je tudi pisalo: če se ne strinjate, zahtevajte odločbo, je bilo 35 tisoč v letu revizije. Torej gre za kar velik obseg postopkov in seveda ne vem, če nekdo dobi 10 evrov, 20 evrov, zanj je to zelo pomembno, ampak gledano z vidika racionalnosti poslovanja je pa seveda vprašanje, s kako dolgim zapletenim administrativnim postopkom to zadevo rešujemo, tako da zdaj biti čisto 100 % s kazensko zakonodajo, seveda moramo biti, ampak moramo seveda tudi ravnati racionalno, gospodarno, tako da predvidevamo, da bi tudi to, bom rekel možnost, to izjemo v novem zakonu rešili, ker če pa seveda v zakonu je ta rešitev na nek način dovoljena pa potem seveda ni tukaj sporno. Tako, da tukaj smo kot rečeno sledili namen, da pride denar, tisti skromen denar, ampak pomemben za zavarovanca, v čim krajšem času. Ni bilo pa tukaj bom rekel odtekanje denarja, ali karkoli, da bi potem tega denarja ne dobili, ker samo v nespornih primerih je bila takoj izvedeno nakazilo. Pripomba tudi tukaj je bila, da smo pri nekaterih postopkih bili prepočasni, dejansko so pa nekateri postopki, predvsem ko gre za zdravljenje v tujini, sila časovno potratni, ker potrebujemo vse dokumente iz tujine in predvsem potem potrebujemo tudi oceno medicinskega izvedenca, to pomeni zdravnika, ki ga imamo pri nas zaposlenega, ali ga pa nimamo. V kolikor ga nimamo, ga seveda moramo na nek način angažirati zunaj naše hiše in ti postopki so dejansko časovno potratni, zelo potratni. Da ne bi prihajali do zamud v tem področju, smo dodatno razvili in učvrstili tudi programsko podporo tem postopkom, tako da opozarja tiste strokovne delavce, ki delajo na tem področju: Čas se približuje, urgirajte ponovno, ne vem, pošljite dopis in podobno. Ta nova rešitev je dejansko uvedena in mislim, da bo vsaj v enem delu odpravila te pomanjkljivosti, ki so tudi včasih nastale kar - verjetno si predstavljate, če morate trikrat urgirati do nekih inštitutov, do klinike, do nekega zdravnika, pa se lahko tudi potem kakšna zadeve v tem postopku zatakne. Tako, da to pomanjkljivost smo z letošnjim letom, z letošnjim letom smo uvedli novo aplikacijo, dejansko smo odpravili.

Bom kar zaključil pa seveda potem smo s kolegicami na razpolago za vaša vprašanja. Ugotovljene pomanjkljivosti Računskega sodišča smo odpravili v praksi oziroma nekatere predlagamo, da se uredijo v zakonodaji. Upam, da se bo ta zakonodaja dejansko v nekem doglednem času do-oblikovala in seveda tudi sprejela na nivoju parlamenta.

Hvala lepa.