Hvala lep za besedo.

Se Nataša Muselj Mišelič, vrhovna državna revizorka in predstojnica oddelka, ki je med drugim pristojen za nadzor nad obema blagajnama. Računsko sodišče je izvedlo redno leto revizijo računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije s ciljem izrekla mnenja o računovodskih izkazih za leto 2016 in pravilnosti poslovanja zavoda v letu 2016. Računovodski izkazi po mnenju Računskega sodišča pravilno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ter prihodke in odhodke oziroma prejemke in izdatke, zato smo o tem delu Zavodu za zdravstveno zavarovanje izrekli pozitivno mnenje.

O pravilnosti poslovanja zavoda smo izrekli mnenje s pridržkom in sicer predvsem zaradi naslednjih ugotovitev: Ugotovili smo, da je zavod tudi v letu 2016 porabil sredstva in sicer skoraj milijon 200 tisoč evrov za sofinanciranje projektov promocije zdravja na delovnem mestu, kar smo že v letu 2015 ocenili kot nenamensko porabo sredstev, saj podlage za takšno razdeljevanje sredstev v zakonu ni. Tukaj moramo dodati dve stvari, in sicer da je poraba v letu 2016 posledica pač sklenjenih pogodb na podlagi razpisa, ki je bil pač izveden za dve leti. Zaradi tega so ta izplačila pač v letu 2016 še vedno obstajala. Zavod pa potem kasneje, po letu 2016, ni izvedel novega razpisa za razdeljevanje sredstev za te namene, tako da je zadeva, bom rekla, za naprej odpravljena.

Druga stvar je, da je o pravici zavarovanih oseb do skupinske obnovitvene rehabilitacije zavod namesto v upravnem postopku – v bistvu sploh zavod o tem ni odločal. Odločanje o tem, komu ta pravica pripada, je prenesel na organizatorje skupinske obnovitvene rehabilitacije. To so, moram povedati, razna društva in tam prihaja do velikih težav. Problem v tem je, da pač potencialni upravičenci do te pravice nimajo ustreznega pravnega varstva, kajti pri društvih seveda postopek ni upravni postopek in se zaključi na društvu.

Poleg tega, da torej zavod ni odločal o tej pravici – kar mu zakon po našem mnenju zapoveduje – je pogodbe sklenil s štirimi organizatorji, ki niso izpolnjevali pogojev v objavljenem razpisu. In tem organizatorjem izplačal skoraj 900 tisoč evrov za namen organizacije obnovitvene rehabilitacije.

Poleg tega smo še vedno ugotavljali tudi, da je zavod izvajalcem zdravstvenih storitev in lekarnam izplačal nekaj preveč in nekaj premalo za opravljene storitve. Do sredine leta 2016 ni v celoti zagotovil ustreznih kontrol zaračunanih cen zdravil. Zaradi tega so se v tem obdobju še dogajala preplačila, po 27. 6. 2016 je uvedel – po naši oceni, kakor se zaenkrat kaže – ustrezne online sprotne kontrole teh cen, ki bodo odpravile pač to možnost, da se zdravila zaračunajo po višji ceni, kot je določena.

Potem je socialno-varstvenemu zavodu priznal prenizko ceno za povprečni dan zdravstvene nege in z enim zavodom, za katerega bi v skladu s splošnim dogovorom to moral storiti, ni sklenil samostojne pogodbe.

Vse te nepravilnosti so po naši oceni bile že med oziroma vsaj med revizijskim postopkom odpravljene. Preveč izplačane in premalo izplačane cene so bile poračunane oziroma so bile zaračunane lekarnam ustrezne kazni. Splošni dogovor je bil ustrezno spremenjen, tako da sklepanje samostojne pogodbe ni več potrebno.

Nepravilnosti smo nadalje, tako kot že leto poprej, pravzaprav za istovrstne storitve ugotavljali tudi v zvezi z nabavo materiala, storitev in osnovnih sredstev. In sicer glede goriva ter glede najema primarnih in sekundarnih vodov ter vzdrževanje klimatskih naprav. Tudi vse te nepravilnosti so bile do zaključka revizijskega postopka ustrezno odpravljene, saj so bili začeti – ali pa že tudi končani – pač postopki po Zakonu o javnem naročanju oziroma v enem primeru se je zavod priključil skupnemu javnemu naročilu.

Za povračilo stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov smo ugotovili, da niso temeljila na izvedenem upravnem postopku in izdani odločbi, ampak zgolj na obvestilih o priznanju pravice. V nekaterih drugih primerih, ko pa so bile izdane odločbe glede stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja ter nabave medicinskih pripomočkov in zdravil v tujini, pa so bile odločbe izdane več kot dva meseca po prejemu vlog, kar je v nasprotju z Zakonom o upravnem postopku.

Par nepravilnosti je bilo ugotovljenih še pri zaposlovanju in določanju osnovne plače.

In kot rečeno, na podlagi tega je Računsko sodišče zavodu izreklo mnenje s pridržkom.

Ker pa kljub temu, da sem navedla kar nekaj nepravilnosti oziroma ukrepov za njihovo odpravo, vse nepravilnosti niso bile odpravljene, je zavod moral v 90 dneh po izdaji revizijskega poročila Računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo in poročati o odpravi še preostalih nepravilnosti. V porevizijskem postopku smo ugotovili in v porevizijskem poročilu zapisali, da je plača javnega uslužbenca, ki mu je bila obračunana in določena previsoko, od avgusta 2018 dalje izplačana ustrezno. Da je zavod Ministrstvu za zdravje predlagal zakonsko ureditev postopka izplačevanja povračil stroškov na takšen način, da izdaja odločbe ne bi bila v vseh primerih obvezna. Oziroma nujna. To smo, ker smo zahtevali glede na kratek zakonski rok, ki nam ga Zakon o računskem sodišču za ukrepe daje – ker smo zahtevali zgolj začetek aktivnosti ocenili kot zadovoljivo, smo pa v porevizijskem poročilu opozorili, da stanje ne sme ostati nespremenjeno. Če ne bo zakonske ureditve, bo pač potrebno postopati po ZUP.

Upravni odbor je sklenil, da se sprejme ustrezna sprememba internega akta, ki ureja povračila nadomestil plače. Kar je bilo zadovoljivo.

Zavod je, kot že rečeno, poračunal preveč plačana – najprej ugotovil, pravzaprav, do kakšnega preplačila zdravil je prišlo zaradi tega, ker še niso bile uvedene sprotne kontrole v prvi polovici leta 2016, ter ugotovljene zneske poračunal oziroma lekarnam izdal račune za povračilo finančne škode in pa opozoril Ministrstvo za zdravje na problematiko v zvezi z izvajanjem pravic do skupinske obnovitvene rehabilitacije invalidov in zdravstvenega letovanja otrok ter prav tako predlagal ministrstvu, da to ustrezno uredi z zakonom. Tudi tukaj je ukrep kot začetek aktivnosti zadovoljiv, bo pa seveda potrebno problematiko urediti, predvsem zlasti tudi postopek, v katerem se o teh pravicah odloča.

Toliko za začetek.