Hvala za besedo.

Igor Muževič v imenu Sindikata zdravnikov družinske medicine PRAKTIK.UM. V tem kratkem času bi rad jaz predvsem pojasnil, kaj se pravzaprav dogaja, zakaj sploh prihaja do takšnih recimo temu kriznih razmer v družinski medicini in v osnovnem zdravstvu nasploh. Sindikat družinskih zdravnikov je nastal leta 2012 zaradi tega, ker smo mladi zdravniki, ki smo šele vstopili v sistem, ugotovili, da to, kar nas naši učitelji učijo, nima nobene povezave s tem, kar lahko mi našim bolnikom nudimo in dnevno smo se srečevali in se še vedno srečujemo, s stiskami bolnikom in tudi z posledicami tega, da nismo mogli ustrezno razviti odnosa v družinski medicini, ker odnos je temelj zdravljenja in uspeha v našem poklicu. Hitro smo sklicali sestanek z ZZZS po ustanovitvi in že v začetku leta 2013, se dobili s takratnim direktorjem ZZZS, gospodom Fakinom, kjer smo mu predstavili natančno številke – namreč, takrat so bile številke še bolj dramatične kot sedaj, o tem malo več – in nam je takrat direktor povedal, da nam je res težko in če nam kaj ni všeč, naj damo odpoved. Nato je rekel, da nam bo predlagal, katero knjigo o iskanju sreče naj kupimo in ne nazadnje je povedal še, da, kaj se pa pravzaprav pritožujemo, saj v Indiji je bistveno huje.

Par mesecev za tem je ena kolegica na tem sestanku res dala odpoved in je rekla, da je to najboljši nasvet, kar jih je v življenju slišala in se še danes zahvaljuje bivšemu direktorju. Takrat se je sprožilo ogromno debate, ali je to res rešitev za družinsko medicino, da ne moremo pomagati našim bolnikom, ampak da bomo morali dajati odpovedi, kot to predlaga direktor ZZZS. Mi smo rekli ne in mi smo ustanovili sindikat zato, da argumentirano in dokumentirano pokažemo, da zadeve je treba peljat skladno z razvitim svetom, Evropo, Skandinavskimi državami, ne nazadnje tudi s Kanado, ki ga je bivša poslanka Julijana Bizjak Mlakar izpostavila kot najboljši javni zdravstveni sistem na svetu - v Kanadi. Mimogrede, vsi zdravniki družinske medicine v Kanadi so zasebniki, to je najboljši javni zdravstveni sistem po mnenju velike nasprotnice zasebnikov.

Tukaj se zapletamo v temeljni problem razumevanja, kaj je javno zdravstvo. Ali veste? Javno zdravstvo ne predstavlja politično ugrabljeno državno zdravstvo, ki ima, so popoln nadzor nad(?) denarjem in ki sili zdravnike k nezakonitemu delu, h kršenju Hipokratove zaprisege, da delajo škodo bolnikom in je tako regulirano, da zdravniki nimajo niti alternative - lahko grejo polagat keramiko ali pa vztrajajo v tem nezakonitem sistemu. To je realnost, ki jo ponuja, medtem ko ves drug svet - razen nekaterih slovenskih politikov in novinarjev - razume javno zdravstvo kot solidarna dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev brez doplačil, ne glede na socioekonomski položaj. To je javno zdravstvo. Politično ugrabljene stene državnih zavodov ne zdravijo ljudi. Ljudi zdravijo zdravniki in medicinske sestre in ostali marljivi delavci.

In ko boste enkrat to razumeli, boste tudi razumeli problematiko osnovnega zdravstva in medicine na splošno. Do takrat pa lahko preko medijev se manipulira in prek državnih zavodov telovadi s številkami v nedogled, ko se pa enkrat končno v kot stisne ljudi, ki manipulirajo s številkami, se pa skrijejo v mišje luknje in ne pustijo javni nadzor pred javnostjo in novinarji, da se te številke tudi pogledajo. Ali si dejansko Slovenci zaslužimo živeti v taki državi, ki so bolniki tako zmanipulirani, da se neha skrbeti za njih?

Nadalje, ko smo se borili, smo več sporazumov - tudi z bivšo ministrico Milojko Kolar Celarc – podpisali. Vse je bilo grobo kršeno. Sprejet je bil Zakon o zdravstveni dejavnosti – to je ravno ta, na podlagi katerega je zdravstveni inšpektorat rekel, da se lahko sklepa podjemne pogodbe preko espeja. Mi smo temu zakonu nasprotovali. Ta je bil sprejet in je dodatno omejil avtonomijo zdravnikov in dodatno zmanjšal zanimanje za zdravnike družinske medicine. Tudi povedali smo, da bo to povečalo umrljivost ljudi in dejansko, kazalniki se slabšajo in Slovenija drsi navzdol po lestvici kakovosti zdravstvenega sistema.

Kaj se je še zgodilo v tem času? 20 % več starostnikov v desetih letih. Pravijo, da je 41 % več zdravnikov družinske medicine v istem času, samo zakaj je potem samo 6,7 % več plačanih timov? Zato, ker ti zdravniki ne pridejo v sistem, ker so bili v preteklosti prisiljeni iti v družinsko medicino, da so jim zaklenili druge specializacije in so iskali rešitev, da pobegnejo in so pobegnili. Kuba ima dober zdravstveni sistem, samo, mi imamo to smolo, da nismo otok in žičnata ograja na žalost ne zadržuje zdravnikov pod prisilo v tej državi. To bi bila rešitev, seveda, samo, to zgleda tako, da Kubanci izvažajo svoje zdravnike tako, da za talce vzamejo njihove sorodnike in jim potne liste vzamejo – zato funkcionira kubanski sistem in ja, res je dober, pač imaš, pod prisilo zdravnike, ki delajo. To je opcija, v kateri gremo, samo, dokler smo v Evropski uniji, žal imajo zdravniki možnost iskati in zdravniki bolnike pod Hipokratovo zaprisego nekje, kjer jim to tudi omogočajo. Slovenija jim ne.

Kaj se je še zgodilo? Referenčne ambulante, ki se reklamirajo kot razbremenitev. Dober projekt, samo to je dodatno obremenitev. V navidezni zdravi populaciji najdemo bolne ljudi, ki jih potem moramo mi spet dodatno obravnavat. Ja, v naslednjih dveh letih se obeta več specialistov – do leta 2022, je lepo povedal gospod minister, koliko jih bo več. Do leta 2027, s tem trendom, jih bo pa 150 manj, kot danes. Zdaj imamo 5 do 7 minut na posameznega bolnika, se pravi imeli bomo 2 do 3 minute na posameznega bolnika, dobro, da ne bom lagal 4 do 5 minut na posameznega bolnika, ali pa še manj, ker zdravniki ne moremo več vztrajati. Hipokratova zaprisega in Ženevska deklaracija nam pravijo, da smo mi odgovorni za bolnika, ki je pred nami. Nismo odgovorni za sistem, ki so ga »zafurali« politiki v Sloveniji. Ne, mi moramo skrbeti za posameznika. Ne moremo nacije reševat.

ZZZS je v zadnjih dveh letih poslal več okrožnic z nekimi nerazumljivi navodili, kot v zadnjih desetih letih. Uvedli so nam e-napotnice, s katerimi buljimo skoraj polovico delovnega časa v računalnike in ne nazadnje, dve leti poslušamo propagiranja novega obračunskega modela s strani ZZZS, s podatki, za katere se je izkazalo, da so neresnični. Minister vam je predstavil podatke o obiskih NIJZ, ki so povsem v neskladju s podatki ZZZS in ZZZS jih noče razkrit javno. Politiki, vi morate prisilit ZZZS, da javnost stopi v podatkovno bazo ZZZS in da razkrijejo svoje podatke, ker imamo dovolj tega. Potem pa rečejo, da minute niso pomembne, a vsak dan so manipulirali z minutami, potem pa niso več pomembne. So pomembne, ker se mi samo o normativih pogovarjamo.

Ves čas se o normativih pogovarjamo in to je edina zahteva kranjskih, celjskih, mariborskih in vseslovenskih zdravnikov, da lahko delajo po normativih in varno in lepo vas prosim, ne govorite o neumnostih o privatizaciji, če boste omogočili zdravnikov, da odklanjajo nad normativi delo in imamo rešitev, da se sistem stabilizira, takšen, kakršen je, brez kakršnihkoli koncesij. Naredite to, v enem tednu, pa bodo vsi umaknili tole za odpoved.

Kar smo pa mi obveščali in stojimo za tem, naše članstvo je, da jim omogočimo, kako delat kot zdravnik družinske medicine, kakovostno, ne da bi rabili keramike polagat. Ja, to pa delamo in smo delal in to ni organiziranje odpovedi, ko so ljudje v človeški stiski, ampak informiranje članov, da vejo, da lahko delajo kakovostno in hvala lepa, to bomo še naprej delal, ker če politika misli povečevati umrljivost ljudi, z zmanjševanjem dostopa do javnega zdravstva, ker ne ve, kaj je javno zdravstvo, potem, hvala lepa, mislim, da smo zdravniki družinske medicine bomo znali pomagati bolnikom tudi brez tega, da se drži »štanga« koruptivni ugrabitvi tako imenovanega javnega - v resnici pa politično ukradenega – zdravstva. Hvala lepa.