Hvala za besedo, predsednik.

Skozi to prezentacijo in številke bi želel prikazati dejansko stanje, ki je na terenu, ki je bilo, in kakšne so projekcije za naprej. Iz tega bo pravzaprav vidno, da težave niso od februarja in niso od januarja, niso od letošnjega leta, ampak se vlečejo že nekaj let in je to samo nekako rezultat vsega. Kar je pa bolj zaskrbljujoče, je pa to, kot bomo videli iz projekcij, da se negativni trendi pravzaprav samo še poglabljajo.

Če najprej pogledamo številke in denar, ki je bil namenjen za osnovno zdravstveno varstvo skozi leta, od leta 2014 pa do leta 2019, tu je vključen finančni načrt za leto 2019, kažejo rast odhodkov za primarno zdravstvo. Povišanje je bilo je bilo od leta 2014 pa do 2019 za več kot 100 milijonov, kar pomeni, za dobrih 26 % več denarja. Na naslednji sliki oziroma naslednji preglednici vidimo celotne prihodke zdravstvenih domov od leta 2008 pa do leta 2018, torej zadnjih deset let, kjer vidimo, da je bila rast prihodkov za dobrih 32 % oziroma za 111 milijonov, kumulativni poslovni izid se je pa še nekoliko izboljšal in je zrasel za 35 % v teh desetih letih. Potem imamo tudi zaposlene, izračunane iz ur v zdravstvenih domovih, kjer vidimo, da je bila rast števila zaposlenih za dobrih 22 % oziroma za tisoč 800 zaposlenih; tu govorimo o vseh poklicnih skupinah, ne samo o zdravnikih. Poslovanje zdravstvenih domov v letu 2018, pravzaprav je 44 zdravstvenih domov poslovalo pozitivno, skupaj v višini več kot 6 milijonov evrov pozitivnega rezultata, 13 jih je bilo v izgubi za 2,4 milijona, tako je pobotan poslovni izid vseh 57 zdravstvenih domov izkazoval 3,6 milijona presežka prihodkov nad odhodki, kar predstavlja manj kot 1 % celotnih prihodkov. Če pogledamo bilančno stanje na dan 31. 12. 2018, je pa 41 zdravstvenih domov izkazovalo kumulativni presežek, ki je znašal več kot 40 milijonov, 16 zdravstvenih domov je bilo pa v kumulativni izgubi v znesku 7,5 milijona. Če pobotamo vse to, torej oba rezultata, je vseh 57 zdravstvenih domov izkazovalo presežek v višini 32 milijonov. Vsaj v finančnem delu, moram poudariti, je slika bistveno boljša, kot je to na bolnišničnem delu, saj pri bolnišnicah več kot polovica bolnišnic posluje z izgubo.

Na naslednji preglednici imamo 16 zdravstvenih domov z največjim pozitivnim in največjim negativnim rezultatom. Tu vidimo, da finančni rezultat zdravstvenih domov ni v korelaciji z obsegom poslovanja. Manjši zdravstveni domovi, kot vidimo, prvi trije, Lahko, Trebnje in Šentjur, ki so v skupini zdravstvenih domov, manjših po prihodkih in številu zaposlenih, so ustvarili največji presežek prihodkov nad odhodki.

Na naslednji sliki vidimo strukturo zdravnikov po specialnostih. Ta podatek je kot vir OECD, poročilo iz leta 2016 (Slovenijo imate tule rdeče obarvano). Če pogledamo, kako so se gibali kadri pri javnih zdravstvenih zavodih, osnovno zdravstveno varstvo, to je podatek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vidimo povečanje števila zaposlenih od leta 2007 do 2017 za 2 tisoč 287 oseb oziroma za dobrih 36 % se je povečalo to število zaposlenih. V barvah vidite tudi po strukturi, modri so zdravniki, v oranžni zobozdravniki, zdravstvena nega in ostali zaposleni. Seveda se je kot največja poklicna skupina absolutno povečala zdravstvena nega, pri zdravnikih je bilo tudi nekaj rasti, konkretno je bilo povečanje v obdobju 2007 do 2017 pri zdravstveni negi za tisoč 304 osebe, pri zdravnikih za 516 oseb, pri ostalih zaposlenih pa za 326 oseb, zobozdravniki pa so se povečali za 131 oseb v teh desetih letih.

Na naslednji sliki vidimo število zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih in število zdravnikov zasebnikov s koncesijo v letu 2018, razdeljeno po specialnostih na splošne zdravnike, zobozdravnike, specialiste v ambulantni dejavnosti in ginekologe, tako vidimo tudi tu razmerje. Pri splošnih zdravnikih sta dve tretjini približno proti eni tretjini zaposlenih v javnih zavodih nasproti koncesionarjem. Pri zobozdravnikih vidite, da je to število skoraj 50:50, pri specialistih je pa bistveno več zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih kot pa v koncesiji, enako tudi ginekologi, kjer je razmerje v korist javnih zavodov pravzaprav bistveno večje, kot pa so koncesionarji.

Na naslednji sliki imamo - prav tako vir Nacionalnega inštituta za javno zdravje - število obiskov na primarni ravni od leta 2007 do 2017 po strukturi, torej svetovanje po telefonu, hišni obiski, preventivni obiski in kurativni obiski. Vidimo, da je v strukturi daleč največ kurativnih obiskov, da je število obiskov generalno celo nekoliko padlo v letu 2016 na 2017, vse skupaj je bilo 8 milijonov 819 tisoč 328 obiskov pri družinskih zdravnikih v letu 2017. Ocenjeno število obiskov na zdravnika, v letu 2016 nas uvršča nekoliko nad povprečje triindvajseterice in znaša torej 2 tisoč 223 obiskov, kar pomeni 8,9 obiska na dan pri 250 delavnih dneh. Torej povprečje v triindvajseterici je malenkost manjše, torej Slovenija je malenkost nad tem povprečjem.

Na naslednji sliki vidimo kazalnik zaposlenih v zdravstvu, zdravnike splošne in pa družinske medicine na tisoč prebivalcev. Tudi tukaj vidimo rast od leta 2007 do leta 2017 iz 41 zdravnikov na tisoč prebivalcev na 60 v letu 2017, kar pomeni 48 odstotna rast povečanje števila zdravnikov.

To je pa tista slika, ki sem jo tudi uvodoma omenil, kje se nam je pojavil problem in kakšno so projekcije. Tukaj vidimo trend razpisovanja specializantskih mest družinske medicine in pa njihovo zasedenost. Vidimo, da je ta zasedenost v zadnjih letih bila relativno visoka, tam od 2012, ko je bila 94, pa potem 98, pa zopet 94, pa 2015 nekoliko pade in potem 2016 in 2017 zopet več kot 90 odstotna. Problem, ki se pojavi je v letu 2018 pa res ekstremno velik, vidite kako so se škarje odprle. Bilo je 21 odstotkov zasedenosti razpisanih specializacij, to pa je tisti zaskrbljujoč negativni trend na katerega bomo pa morali pripraviti ukrepe. Pravzaprav se je v letu 2018, jaz sem danes še ugotavljal, malo tudi po - kaj se je dogajal v medijih. V lanskem letu se je zelo veliko začelo pisati in govoriti o težavah družinskih zdravnikov in verjetno je tudi ta negativna, če rečem negativna klima v družbi vplivala na to minimalno ali pa zelo majhno zasedenost razpisanih specializacij.

Na naslednji sliki vidimo projekcijo predvidenih zaključkov specializacij iz družinske in pa splošne medicine. Zdaj nekako v letošnjem letu bo vstopilo v sistem 104 mladih specialistov družinske in pa splošne medicine, v naslednjih treh letih pričakujem vstop v sistem med 60 do 80 mladih specializantov na leto, kar pomeni, da bo pričakovano število specializantov oziroma specialistov družinske medicine in splošne medicine v letu 2022 upoštevaje predvideno upokojitve, tukaj seveda lahko samo demografsko statistko upoštevamo oziroma napoved, bomo imeli 113 specialistov več, kot jih imamo v sistemu danes. Vendar pojavi se problem zniževanja glavarinskih količnikov skozi leta in pa ciljna vrednost, ki je bila dogovorjena,. To je tisoč 500 glavarinskih količnikov, kar pa pomeni, da če bi želeli doseči ta cilj, bi v sistemu potrebovali še 600 dodatnih zdravnikov družinske medicine, to je pa tisti velik problem, ki ga ta trenutek imamo, torej nimamo asa v rokavu in dejansko nam v sistemu primanjkuje zdravnikov in z uresničevanjem tega stavkovnega sporazuma in pa zniževanja glavarinskih količnikov samo še drastično, kako naj rečem temu, poslabšamo to stanje. Se pravi, robni pogoji, ki prihajajo v naslednjih letih bodo samo še zaostrili situacijo v kolikor bomo ostali pri tem nivoju glavarinskih količnikov in pri tem negativnem trendu. To so tisti pa res zaskrbljujoče zadeve, ki jih bo potrebno v zelo kratkem času odpraviti oziroma začeti reševati, saj bo ta problem veliko večji, ki pa lahko v naslednjih letih pripelje do resnih težav na primarni ravni.

Tukaj vidimo, zdravniki na primarni ravni na 100 tisoč prebivalcev za leto 2016 in nekako udi umestitev Slovenije, vidimo, da smo pa tukaj zelo nizko s 57 zdravniki na 100 tisoč prebivalcev, daleč pred vsemi je Belgija s 114 zdravniki, potem Ciper 92 in tako naprej. Tukaj vidimo graf, ki prikazuje uvedbo in delovanje referenčnih ambulant družinske medicine in pa število delujočih ambulant družinske medicine. Pravzaprav podatki nam kažejo, da z uvedbo referenčnih ambulant, mislim, da jih je približno 800 ozirom 812, če sem čisto natančen, nismo dosegli tistega primarnega cilja, da bi skozi to uvedbo referenčnih ambulant razbremenili ostali sistem, ker se nam skozi povečevanje pravzaprav ni obremenitev na primarni ravni nikakor zmanjševala, dejansko nas je pa ta uvedba referenčnih ambulant stala kar precejšna sredstva, se na hitro izračunal in sicer je plačana ena polovica diplomiranje medicinske sestre, kar pomeni v splošnem 39 tisoč evrov letno, pri tem številu ambulant je to 31,2 milijonov evrov dodatnih stroškov na leto.

Ta slika je nekoliko bolj zanimiva, ta nam pa daje dejansko stanje, ki je trenutno na terenu, če temu tako rečem, opredeljenost pri izbranih osebnih zdravnikih in doseganje glavarinskih količnikov. Tukaj vidite, ne vem, se vidi čisto na koncu tiste majhne številke? Ampak dva stolpca, ki sta največja, pomenita število glavarinskih količnikov, ta je malo manjši, 2 tisoč en do 2 tisoč 500 in naslednji razred 2 tisoč 500 en glavarinski količnik do 3 tisoč. Pravzaprav imamo v segmentu 2 tisoč 500 do 3 tisoč glavarniskih količnikov največje število timov. Potem vse kar je čez, imamo tudi potem nad 3 tisoč in 3 tisoč 500 pa nad 4 tisoč, ampak teh je bistveno manj. Torej dejansko nam kažeta ta dva povečana stolpca jedro problema oziroma obremenitev ali pa največje število timov v razredu, torej med 2 tisoč 500 in pa 3 tisoč glavarniskih količnikov. Ta slika sicer kaže nekako, da ni povezave med poslovno uspešnostjo in pa obremenjenostjo zdravnikov splošne medicine, to smo videli tudi iz podatkov čisto na začetku, kjer ste videlo poslovanje zdravstvenih domov.

Potem pa, če gremo na ukrepe, mi smo pravzaprav v zadnjih 14 dneh, ko smo nova sestava ministrstva večino časa porabili za dogovarjanje, reševanje, pripravo nekako ukrepov. Sestavili smo, mislim, da zelo referenčno skupino, v kateri so zdravniki primarnega zdravstva, v kateri so predstavniki zbornice, predstavniki socialnih partnerjev, predstavniki medicinske fakultete, predstavniki zdravstvene zavarovalnice in pa Ministrstva za zdravje torej tisti ključni deležniki v zdravstvu, ki skupaj pripravljamo ukrepe, torej tiste kratkoročne za reševanje tega akutnega stanja in pa seveda srednjeročne in kot ste videli tudi iz projekcij, zagotovo bo potrebno prioritetno pripraviti tudi dolgoročne ukrepe in pa dvigniti, če temu tako rečem atraktivnost za poklic družinskega zdravnika.

Kot sem že povedal uvodoma, torej določili smo 95 specializacij iz družinske medicine v letu 2019, to je ta spomladanski del, je že izveden, kjer je predvideno 62 razpisanih specializacij. Potem smo sodelovali tudi na kadrovski konferenci oziroma karierni konferenci na Zdravniški zbornici, kjer smo poskušali tudi sami z nagovorom mladih študentov nekako doprinesti k zanimanju za ta poklic. Potem tako imenovan uvoz tujih zdravnikov, čeprav je ta termin tak telo negativen, ampak takšen pač je, danes, z današnjim dnem je potekla javna razprava v zvezi s predpisom, s katerim bo omogočen uvoz 55 zdravnikov družinske medicine iz tretjih držav. To so bile namreč javljene potrebe vodstev zdravstvenih domov. Težko ta trenutek ocenim kakšen bo učinek oziroma kakšen bo izplen tega predpisa.

V nadaljevanju pripravljamo tudi predlog novega modela financiranja družinskih ambulant, kje rimamo že delavno skupino, ampak ker bo ta aneks h končnemu dogovoru imel finančne posledice seveda ne spada med kratkoročne rešitve tega meseca oziroma dveh.

Potem smo na ministrstvu pripravili predlog aneksa števila 1 k splošnemu dogovoru in ga poslali v usklajevanje ostalim deležnikom, ki pravi tri ključne stvari, torej da zdravniki lahko zavračajo nove paciente, ko dosežejo tisoč 895 glavarinskih količnikov na nacionalnem nivoju ob upoštevanih pogojih podpisanih v stavkovnem sporazumu. Kot veste je bilo prej povprečje izpostav ZZZS. Potem nove izvajalce, ki ne dosegajo zahtevane kvote opredeljenih zavarovanih oseb se bo namesto dve leti financiralo 4 leta z 80 procenti vrednosti ambulante splošne oziroma družinske medicine, torej podaljšujemo ta rok za dve leti in pa novi timi se sedaj 4 leta ne bodo upoštevali v izračunu povprečja glavariskih količnikov izvajalca. Do sedaj je bilo to 2 leti, tako da tudi tukaj ena dodatna spodbuda. Kot sem že povedal, sprejem aneksa 2 k splošnemu dogovoru v 2019, kjer bomo implementirali nov model financiranja, ampak kot že rečeno ima finančne posledice, zato ocenjujemo, da bi ta aneks 2 lahko bil sprejet tam nekje v mesecu juliju po, če bodo vsi postopki v najkrajših možnih okvirih in pa pripravljamo oziroma smo že pripravili nabor, tole je, nimam sicer na slajdih, ampak imam tukaj pripravljen nabor zmanjšanja administrativnih obremenitev. mi smo dejansko šli po celem procesu in poskušali zmanjšati oziroma opredelili tiste administrativne ovire, ki bi jih lahko razbremenili družinskih zdravnikov.

Zdaj, preden zaključim, vseeno, ko sem ravno pri besedi, predsednik, če dovolite, na ministrstvu in pa vsi ostali deležniki, ki se pogovarjamo zadnjih 14 dni - verjamem in upam, da imamo vsi, bom rekel temu odprte karte in iskrene namene rešiti to akutno situacijo, ki je na terenu. Me je pa zaskrbelo danes - članek, ki se je pojavil v določenih medijih, da bi lahko za temi ukrepi oziroma odpovedmi zdravnikov se skrivala epeizacija ali pa bom rekel privatizacija javnega zdravstvenega sistema, čemur pa na ministrstvu ostro nasprotujemo in seveda zavračamo takšne namene, ampak upam, kot sem rekel, da se motim, in da imajo vse skupine s katerimi se pogovarjamo iskrene namene in da bomo s temi ukrepi, ki so bili nekako zahteva, da zdravniki torej prekličejo svoje odpovedi, da se bodo tudi, da se bo tudi druga stran tega držala in da do teh odpovedi ne bo prišlo.

Hvala lepa.