Hvala lepa in lepo pozdravljeni minister, predsednica Zdravniške zbornice, vsi prisotni tukaj na tej seji.

Res je, sejo smo v Novi Sloveniji sklicali 5. februarja, takoj ko so prišle prve informacije, da bojo v določenih zdravstvenih domovih po Sloveniji družinski zdravniki enostavno začeli odstopati in seveda se umikati iz ambulant, kar je seveda pomenilo tudi, da so bile napovedane, da bodo nekateri pacienti, kateri so bili opredeljeni za določene zdravnike, ostali brez primarnega zdravstva in se nam je zdelo seveda zelo pomembno, da vendarle v Državnem zboru tukaj na tem odboru zadeve pogledamo, razjasnimo in seveda skupaj poiščemo možnosti, ki bi izboljšale primarno zdravstvo v Sloveniji. To, da je primarno zdravstvo na slabem izhodišču ali pa, da dejansko je eno izmed najbolj ranljivih in kjer najbolj primanjkuje mladih zdravnikov, družinske medicine, so dejstva, ki so znana že kar nekaj let. In, seveda, glede na to, da je tudi takrat, 5. februarja, prišla ven informacija, da je pri specializacijah zdravnika družinske medicine razpisanih 49 mest in da se je prijavilo samo 7 mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine, se je prižgala tudi nam rdeča luč, da je nekaj narobe s tem poklicem, da nekaj ni v redu, da se mladi za ta poklic ne odločajo. Mladi, ki dejansko želijo delati v zdravstvu, kjer imamo Medicinsko fakulteto v Ljubljani, imamo Medicinsko fakulteto v Mariboru, vemo, kako visoke omejitve so, kakšna želja je mladih po izobraževanju, da pa se enostavno ne odločajo za družinskega zdravnika, in je nekaj hudo narobe. Dejstvo je, da so že takrat, 5. februarja, družinski zdravniki opozorili na nevzdržne razmere in so že na zadnji skupščini Zdravniške zbornice Slovenije, ki je bila 10. januarja 2019, izpostavili, da so družinski zdravniki preobremenjeni, pogosto pregoreli, mladi zdravniki, kot sem že dejala, pa se za specializacijo družinske medicine ne odločajo pogosto in je nevarnost oziroma je bilo zaznano, da družinska medicina počasi ugaša.

Primarna zdravstvena dejavnost je temelj vseh kakovostnih sistemov zdravstvenega varstva v svetu. Zdravniki, ki delujejo na primarni ravni, so zdravniki splošne in družinske medicine, pediatri, specialisti šolske medicine, specialisti medicine dela, ginekologi, zobozdravniki. Na primarni ravni je trenutno ena tretjina koncesionarjev, večina je organiziranih v samostojne prakse, ki so del sistema javnozdravstvenega varstva. S sklicem seje v Novi Sloveniji smo želeli opozoriti, da je stanje slabše tudi zaradi staranja zdravnikov, ker ne prihajajo novi družinski zdravniki, prihaja do večjega staranja in večje izgorelosti. En podatek je celo bil, da tudi ženske zdravnice v Sloveniji dejansko deset let prej umirajo, je zabeleženo, kot ženske povprečne dobe v Sloveniji. Se pravi, da je stanje alarmantno.

Naj povem, da v Novi Sloveniji ne želimo zdaj neke take diskusije, ki ne bi bila plodovita in ki ne bi prinašala nekih sklepov oziroma nekih zavezujočih zadev. Ne želimo poseganja na ideološko področje. Naj tu povem, mi želimo imeti dobro javno zdravstvo, v Novi Sloveniji podpiramo dobro delujoče javno zdravstvo, ki pa mora delati za bolnika. Ne glede, kdo izvaja to javno zdravstvo, želim, da je v ospredju najprej tisti, ki dejansko najbolj potrebuje pomoč, in to je bolnik. Zdaj, ali je to v nekem javnem zavodu ali je to pri koncesionarju, če izhajam iz svoje izkušnje, mi je čisto vseeno, h komu grem, samo da sem čim prej na vrsti in da je ta storitev dobra, kakovostna in da mi omogoča neko nadaljnje zdravljenje. Zato ker primarno zdravstvo, osebni zdravnik je tisti, ki me bo napotil naprej na nadaljnje specializacije in mi bo odprl vrata nadaljnjega zdravljenja. Zato se mi zdi, da je to primarno zdravstvo zelo pomembno. Zdi se mi, da so besede, da je osnovno zdravstvo začelo razpadati, morda na nek način težke, mogoče se bodo danes večkrat poudarile, pa vendar, ne želim govoriti o razpadu, želim govoriti o tem, kaj bomo naredili, da bo to v prihodnje drugače. Na tej seji odbora smo mi dobrih štirinajst dni gostili tudi medicinske sestre in babištvo, ki tudi opozarjajo na svojo izgorelost. Se pravi, da ta neka izgorelost v zdravstvenem sistemu, lahko rečem, je nekako splošna. Zaznane so tudi bolniške, dajejo odpovedi, ni zamenjav in novi se na razpise ne prijavljajo. Zato smo v Novi Sloveniji opozorili, da je treba, tudi kar se tiče odločitve za primarno zdravstvo, poiskati rešitve, da bo poklic družinskega zdravnika zanimiv za mlade, ker po podatkih so začetne plače mladih zdravnikov družinske medicine lahko tudi 20 % nižje od njihovih mladih kolegov, ki so opravili drugo specializacijo. Se pravi, poklic je treba narediti zanimiv.

Zato smo v Novi Sloveniji predlagali dva sklepa. Prvi sklep je: »Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da sprejme dodatne ukrepe za omilitev pomanjkanja družinskih zdravnikov in o njih poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.« Tu je bilo prvotno napisano do 31. marca, ker pa se je zadeva vlekla, jaz predlagam, da damo datum do 31. maja 2019, to je ta sprememba sklepa. In drugi sklep: »Odbor za zdravstvo priporoča Vladi Republike Slovenije, da pri arbitraži o splošnem dogovoru za leto 2019 dosledno upošteva standarde in normative za družinske zdravnike in jim zagotovi ustrezno plačilo.« Vem, da so zadeve bile v zadnjem tednu že v teku. Spremljala sem objave medijev, tudi ministra in predstavnika Fidesa, kjer so se pogajali. Jaz računam in pričakujem, da bomo s strani ministrstva dobili kaj bolj konkretnega, če bo šlo v to smer.

Za konec še enkrat povem, namen Nove Slovenije je bil predvsem v tem, da se uredi stanje za ljudi, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, za bolnike, da ne bi ti ostali brez zdravnikov in da bi lahko neka zdravniška veja, kot je družinska medicina, v prihodnje bila v pomoč in korist vseh državljanov. Ne želim, še enkrat poudarjam, neke razprave, ki bi temeljila na ločevanju, pač pa želim razpravo, ki bo delovala na združevanju in iskanju rešitev.

Hvala.