Govor

Miroslava Palhartinger

Dober dan, hvala!

Se opravičujem za tale nepredviden zvonec.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je predlog deklaracije preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog. Uvodoma smo opozorili na naravo deklaracije, ki seveda ni pravni akt, ampak akt politične narave, s katerim državni zbor izraža stališča do pomembnih družbenih vprašanj.

Po vsebini se predlog deklaracije nanaša na podporo resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009, to je o Evropski zavesti in totalitarizmu in v zvezi s tem opozarjamo, da je Državni zbor posebno deklaracijo, s katero se je s to resolucijo seznanil, sprejel v letu 2009.

Kar se tiče besedila predloga akta, smo z vidika svojih nalog, podali opozorila in svoje pomisleke. V okviru priponk k prvi točki smo opozorili na sklicevanje na poziv iz resolucije Evropskega parlamenta državam članicam, da naj sprejmejo neke posebne deklaracije v ta namen. Vendar tak poziv iz same resolucije po našem mnenju, tudi slišali smo pravkar, ni razviden, zato bi se ga po našem mnenju lahko opustilo. Dodali smo tudi, da bi bilo treba navajanje naslova resolucije, ker gre za sprejet in objavljen akt, dopolniti s podatkom o njeni objavi v uradnem listu Evropske unije. Menili smo tudi, da je v drugem odstavku iste točke odveč poudarjati, da se izražena podpora nanaša na celotno besedilo resolucije Evropskega parlamenta, saj je to sicer iz splošne podpore aktu že jasno razumljivo.

Kar zadeva drugo točko, ta se nanaša na vključitev celotnega besedila resolucije Evropskega parlamenta v obravnavani predlog akta. Kar se tiče tega smo opozorili, da ob dovolj jasnem in določenem sklicevanju na resolucijo Evropskega parlamenta povzemanje dobesedno njenega besedila ni le nepotrebno, ampak je z vidika načel in načina sprejemanja opredelitev, stališč in odločitev na ravni nacionalnih držav tudi neustrezno. In to stališče lahko dodatno podkrepimo tudi z dejstvom, da bi bilo ob takem pristopu že zgolj z vključitvijo že nekega že sprejetega in objavljenega akata v predlog akta, ki se torej šele obravnava, v okviru postopka obravnave, seveda to besedilo lahko podvrženo možnosti, da se vanj vsebinsko posega z amandmaji, kar je pa seveda očitno nedopustno.

Pripombe smo sicer namenili tudi besedilu tretje točke. Ta opredeljuje rok za objavo akta v uradnem listu Republike Slovenije in sicer v osmih dneh po njegovem sprejemu naj bi se to zgodilo. Tukaj pojasnjujemo, da deklaracija seveda ni predpis in zato tudi ne zahteva posebne uveljavitvene določbe, hkrati ugotavljamo, da besedilo, ki je predlagano, tudi odstopa od siceršnje nomotehnične prakse, ki je uveljavljena. Sicer pa ugotavljamo, da se po veljavni zakonski ureditvi poleg zakonov, tudi drugi akti, ki jih sprejema Državni zbor objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato niti obveznosti objave, niti roka zanj ni treba posebej določati in se lahko to besedilo opusti.

Hvala.