Hvala za besedo.

Jaz sem Davorin Počivalšek, poleg mene je Urban Petranovič, sva projektanta zapora v Dobrunjah. Tudi mi smo zmagali na javnem natečaju za ta projekt.

Običajno začnemo s to podobo, to je podoba zaporniškega modula z atrijem. To je pač mogoče značilnost našega projekta, da zaradi visokih zahtev, da zaporniki, recimo, ne smejo videti zidu okrog zapora, in seveda zaradi zahtev po neki humani namestitvi, smo se odločili za atrijsko zasnovo modulov. In to smo dosegli na ta način, da smo module usmerili v zaprte vrtove. Mogoče najprej lokacija. Ne vem, ali se dobro vidi. Tole je, recimo, tale harfa ob avtocesti, tole je Litijska cesta in naša parcela je tale modra. Tule je izvoz za Dobrunje pa Bizovik. To je v bistvu neka podoba zapora, ki je sestavljen iz odprtega, zaprtega dela in iz izobraževalnega objekta za pravosodne policiste. Zasnovano je tako, da je ob Litijski cesti ta viden objekt najprej izobraževalni objekt in za njim ta zaprti del zapora in tule v vogalu še odprti del zapora. Torej, z Litijske je najprej viden tale izobraževalni objekt in zapor od zadaj. Zaprti del zapora je sestavljen iz nekako štirih delov, iz tega sprejemnega dela, iz zapora, zaprtega dela zapora in pripora, ter proti avtocesti prostorov delavnic. Naj vam na hitro predstavimo še ta vstopni objekt, kjer je vhod za obiskovalce, za zapornike, za uslužbence. Potem imamo območje za sodne razprave, mišljeno je, da je ena večja razpravna dvorana, zato da ni treba zapornikov vozit na sodišče. Potem je tu jedilnica za zaposlene in kuhinja za cel zapor ter pralnica, športni objekt, se pravi, telovadnica. V drugi etaži so prostori za obiske in v tretji etaži uprava ter zdravniški oddelek, ki ga pa ukinjamo. V kleti je zaklonišče, kjer predlagamo, da vanj umestimo tudi arhiv. Sam zapor je sestavljen iz modulov, se pravi, vsak modul ima celice in nek bivalni del, po dva modula skupaj sta sestavljena v sklop, ki imata svoj zaprt atrij - to je mogoče bolj plastična predstavitev -, se pravi, dva modula s 15 zaporniki si delita skupaj zaprt vrt. Tule vidimo, da po eni strani modula so celice. Moduli so bili sestavljeni po projektu iz desetih enosobnih celic, ene dvosobne celice in ene trosobne celice. Zaradi predlagane racionalizacije predlagamo, da se poveča število dvoposteljnih celic in s tem se dva taka modula lahko ukineta. Tule je zdaj primer celice, vsaka celica ima svojo kopalnico, posteljo, mizo, okno; to je celica za eno osebo, celica za dve osebi, celica za invalida in celica za tri osebe. Dodatno bomo tudi v celici za invalida dodali še eno posteljo, ker je soba tako velika, da kadar ni invalida oziroma gibalno ovirane osebe, sta lahko povsem udobno dva zapornika v celici. No, proti avtocesti so pa prostori delavnic. Imamo v bistvu pet delavnic, za obdelavo kovin, za ključavničarska dela, mizarsko delavnico, za ročna dela, tako bodo zaporniki lahko delali. To je pogled z avtoceste na ta zapor. Te delavnice smo umestili proti avtocesti zato, da nekako ščitijo protihrupno ta bivalni del oziroma namestitveni del, pa še vidi se. Okrog zaprtega dela zapora imamo tri vrste ograj, ki jih zaporniki ne vidijo. Te ograje je skoraj 700 metrov in s tem zagotavljamo zelo visoko varnost zaporu.

Tule je še kratek povzetek teh predlogov racionalizacije. Se pravi, povečanje števila ležišč v modulih, z M-15, se pravi, modul za 15 oseb, na modul za 16 oseb. V bivalnem delu modula bomo zmanjšali kvadraturo za ca 10 %, zmanjšali bomo nekaj prostorov za prostočasne aktivnosti pripornikov in zapornikov, tudi te prostore za obiskovalce predlagamo, da se zmanjšajo za 10 do 20 %. V tem zaklonišču bomo tudi v naslednjih fazah zelo racionalno pristopili, da bo zaklonišče namenjeno temu, čemur mora biti, se pravi, ocenjujemo, da bo za 20 % manjše. Kot rečeno, oddelek za zdravstveno nego se v bistvu ukine v taki obliki, kot je bil prvotno zasnovan, in se v zaporu in priporu spremeni modul za invalide v modul za nego starejših oseb oziroma starejših zapornikov, pa v bistvu za neko kratkotrajno nego zapornikov. Pa zmanjšali bomo telovadnico, recimo, mogoče bomo tudi komunikacije, se pravi, hodnike mogoče malo zožili, pralnico. In predlagamo tudi prestavitev arhiva v zaklonišče, ker je pač zaklonišče potem dvonamensko, večinoma je itak prazno. Tako, to je bila kratka predstavitev.