Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! (Uroš Rustja in Primož Žitnik, Void Arhitektura, projektanti prenove in dozidave ženskega zapora na Igu.)

Projekt, ki je bil narejen na podlagi projektne naloge, je zmagovalni projekt, ki je bil izbran na natečaju. Izbran na natečaju je bil, po besedah komisije, predvsem zaradi tega, ker se na zelo human način umešča v ta obstoječ prostor. Ta obstoječ prostor, v katerem danes domuje Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, je zahteven prostor. Gre za spomeniško zaščiten grad, gre za vzpetino Pungart, ki spada v Natur 2000 območja, se pravi, v zaščiteno naravo. Hkrati pa tudi zaradi svojih ambientalnih posebnosti in vseh ostalih, tudi penoloških razlogov, se na tem mestu ohranja program zapora. Projekt predvideva s svojo umestitvijo tako subtilno rešitev, da se ohranja vse kvalitete tako naravne kot kulturne dediščine v tem prostoru. Kot vidite na tem prikazu, je novogradnja, se pravi, dozidava obstoječemu zaporu predvidena kot terasast objekt, ki se vzpenja po vzpetini, se od obstoječega objekta umika in s terasasto zasnovo zazelenjenih streh vpenja v ta naravni ambient. Tu bi rad poudaril, da je celotna investicija, faznost na takšen način zastavljena, da je ARSO, se pravi, Agencija za okolje in prostor Republike Slovenije, prepoznal v predhodnem postopku, da ni potrebna presoja vplivov na okolje. To smo dosegli na ta način, da smo objekt razdelili na faznost, v štiri faze, s tem pa predvsem zmanjšamo vplive na širši prostor, tudi na tako občane Iga kot na naravo in tudi seveda na zapornice, ki bodo v času izvedbe novega objekta še vedno prebivale v obstoječem gradu. Na ta način, se pravi, s temi ukrepi, ki smo jih v projektu predvideli, zagotovimo tudi nižjo investicijo, ta bi bila precej višja, če bi bilo potrebno celoten zapor za čas izvedbe prenove seliti na drugo lokacijo. No, tukaj mogoče s tem prikazom je vidno, kako se novogradnja vpenja v ta naravni prostor, terasasto, in s tem izpostavlja kulturno dediščino obstoječega gradu, hkrati pa s to terasasto zasnovo omogočamo precej manjše izkope in vse ostale posege v obstoječi teren. Nekaj prikazov za občutek. Tole je z dvorišča pred gradom, se pravi, terasasta zasnova iz notranjosti, iz sprehajališč zaprtega oddelka. Treba je tudi to poudariti, da ta novogradnja in celotna ureditev območja ne obdaja obstoječega gradu z zidom, ampak je zagotovljena takšna arhitekturna rešitev, da je za varnost poskrbljeno brez tega, da bi obdali obstoječi grad z zidom.

Če gremo zdaj na optimizacijo tega projekta. Kot rečeno, je bil projekt projektiran glede na potrebe, glede na zahteve, ki so bile podane v projektni nalogi. Ampak po preverbi smo prišli do zaključka, da je možna precejšnja optimizacija ob ohranitvi kapacitete. Zdaj je kapaciteta po projektni nalogi 140 zapornic, to se ohranja, kljub temu, da se celoten objekt zmanjša za ca 2 tisoč kvadratnih metrov. To je pa mogoče na ta način, kot vidite tule na temle prikazu, imamo enoposteljno celico, dvoposteljno celico, celico za mamo z otrokom, celico za invalidno osebo, celice za mladoletnice s skupnim dnevnim prostorom. Možno je preoblikovati celice, recimo, za invalidno osebo, celice za mamo z otrokom, na ta način, da se v njih umešča dve zapornici, s tem se ukini kar nekaj celic in zagotovi teh 140 še zmeraj s tem umeščanjem dveh. Če pogledamo, kaj pomeni zdaj to za celoten projekt. Tule vidimo na tem prikazu celotno situacijo: dostopna cesta na grad, sam grad in potem to, kar je s svetlo barvo, je kletna etaža, ki povezuje grad z novim delom objekta. Novi del objekta je bil v prejšnji varianti, se pravi, v varianti projektiranja po projektni nalogi, sestavljen iz treh lamel, iz treh traktov s celicami. Po tej racionalizaciji, kot vidite, en trakt odpade, kot rečeno, zmanjša se število celic, ohrani se kapaciteta. S to racionalizacijo se zmanjša kvadratura z 2 tisoč kvadratov na ca 10 tisoč skupno. Zaradi te racionalizacije se tudi zmanjšajo izkopi in celoten poseg v območje vzpetine Pungart.

Če povzamem vse točke racionalizacije. Ukinejo se štirje moduli, module se reorganizira, tako da se kapaciteta zapora ohranja, 140 oseb. In še dodatne racionalizacije, ki jih je tudi že gospa sekretarka omenila, znižanje servisnega dvorišča - tu ni potrebe, da bi smetarsko vozilo zapeljalo v samo servisno dvorišče -, s tem še dodatno zmanjšamo izkope. Nadalje, racionaliziramo izkope pod obstoječim gradom, na ta način so bistveno manj zahtevni posegi v okolici gradu in tudi veliko manjši riziko tega posega v okolici dediščine. Zmanjšajo se tudi nekoliko prostori za obiske.

Zdaj bi samo hitro preleteli še tlorisno zasnovo. Tole je kletna etaža, na levi strani imamo grad in obstoječo klet gradu. Glavni vhod je v kletno etažo vmes med novim delom in obstoječim gradom. Vhod in potem glavna komunikacijska os, ki teče vzdolž, povezuje vse vertikalne komunikacije, ki se nadaljujejo v trakte. Ob gradu prostori za obiske, ki so ločeni od zaprtega oddelka in pripora; takoj za vhodom skupni prostori z manjšo večnamensko dvorano in knjižnico; v tem traktu v kleti, v južnem traktu, imamo delavnice, v srednjem traktu pralnico in kuhinjo. Naprej se trakti v pritličju nadaljujejo s celicami. Kar je z rdečim označeno, so skupni prostori, prostori za zaposlene, komunikacije, z oranžno barvo celice. V grad se umeščajo tisti prostori, ki so varnostno najmanj zahtevni, to je odprti oddelek, polodprti oddelek, uprava. S tem omogočamo odprtost gradu v največji možni meri. To pomeni, da grad ni del zaprtega oddelka in pripora in je vanj možno vstopati v pritličju neovirano oziroma v skladu z režimom odprtega oddelka. V prvem nadstropju zmanjšan bolniški oddelek in še dodatni prostori za namestitev ter v drugem nadstropju v gradu prostori polodprtega oddelka.

Na ta način ta racionalizacija, kot rečeno, če povzamem, zmanjša posege tako v okolje, tako v ta občutljiv naravni prostor kot tudi v bližino samega gradu in na ta način racionalizira samo investicijo za ca 20 %.

Hvala.