Hvala lepa predsednik.

Ja, seveda govorili bomo o vetu. Težko se bomo omejili na spremembe, ker sprememb ne more biti, razen če gremo še enkrat ZIPRS sprejeti, tako da takrat se bomo lahko pogovarjali o spremembah. Ampak načeloma moramo govoriti o dejanju, ki ga imamo pred seboj. O tem dejanju seveda je kar nekaj v preteklosti že bilo izrečenega in povedanega, predvsem pa bo treba zelo jasno in s tem dejanjem, s tem vetom, na ta akt je Državni svet dal jasno sporočilo, kaj pravzaprav želi početi.

V resnici namen Državnega sveta je postati akter v procesu sprejemanja proračuna, kar danes ne po ustavi, ne po zakonu ni in ne more biti. In niti ni drugi dom, niti ni… tudi, če govorijo, da so v Državnem svetu predstavniki lokalnih skupnosti, so povozili v resnici prave predstavnike lokalne skupnosti, ki so dali zavezo in sporazum z vlado glede povprečnine. Kajti, kako se bo danes minister oziroma naslednjič minister pogovarjal in podpisal sporazum z nekom, če pa ta nesporazum nič ne bo štel, ker se bo Državni svet kasneje odločil malce drugače in se razglasil za predstavnike lokalnih skupnosti. Pred seboj imam izjavo, namreč čisto konkretno, da se bomo znali predstavljati praktično kaj to v resnici pomeni. 7. november, dogovor so podpisali predsedniki treh reprezentativnih združenj občin: Branko Ledinek, Skupnosti občin Slovenije; Robert Smrdelj, Združenj občin Slovenije in Matej Arčon, Združenje mestnih občin Slovenije. In z njim je ta sporazum podpisal finančni minister, ki je danes z nami. Naslednjič, ko bo šel minister, bo šel k njim, bo rekel, ali to kaj šteje, kar sem se jaz z vami kaj dogovoril. Vi predstavljate, ta združenja so v obravnavi pri zakonodaji v Državnem zboru vedno povabljena, da predstavljajo neka določena stališča, itn. Ampak jaz zdaj več ne vem koga naj poslušam. Ali naj poslušam združenje občin, skupnost občin ali naj poslušam Državni svet? Seveda se odpira še eno drugo vprašanje, ki je zelo pomembno. Vprašanje o tem, ki smo ga načeli že dva mandata nazaj, kaj pravzaprav Državni svet je in kaj pravzaprav sploh predstavlja in kaj vse pravzaprav hoče. Mi smo kot Državni zbor, kot zakonodajno vejo oblasti vodili vrsto razgovorov in pogovorov z državnimi svetniki oziroma predstavniki Državnega sveta Republike Slovenije, kjer v bistvu na nek način, če se spomnite v prejšnjem mandatu, je bila strašna intenca in želja po tako imenovanem četrtem branju, da bi seveda spremenili Poslovnik in omogočili Državnemu svetu, da bi namesto veta, ki zavrne v celoti akt, v bistvu na nek način vstopili v zakonodajni postopek s četrtim branjem in v bistvu prišli v četrtem branju in bi spreminjali samo en delček znotraj akta ne pa v celoti rušili celotni akt. Dogovora, nekega političnega konsenza v Državnem zboru ni bilo, vendar ne glede na to, ker sem bil sam osebno involviran v ta postopek, sem na koncu na zadnji seji Komisije za Poslovnik izposloval v bistvu dogovor in sklep na podlagi katerega smo v resnici se dogovorili, da odprto možnost pustimo tudi za ta mandat, da se pogovarjamo naprej, kar se tiče četrtega branja. Mislim, dragi moji, s tem dejanjem Državnega sveta so me dokončno prepričali, da četrto branje v resnici sploh ne želijo imeti, in da niso niti resni niti si zaslužijo, da sploh vstopijo v ta zakonodajni postopek. Zdaj bom pa argumentiral zakaj in zakaj je ta veto v resnici, če bi šli na Ustavno sodišče, lahko celo sporen. Namreč, zgodovinski spomin marsikomu ne seže toliko daleč, ampak Državni svet je enkrat že v preteklosti želel napasti proračun. To je bilo z ustavno odločbo iz 97. leta, ko je pravzaprav Ustavno sodišče odločalo o tem kaj pravzaprav Državni svet oziroma kaj predstavlja v tem postopku in takrat se je tudi opredelilo do tega kar bom seveda v nadaljevanju zelo natančno pojasnil razliko med proračunom in ZIPRS, ko da jasno vedeti Državnemu svetu, ne ne ne, vi niste drugi dom, vi sploh nimate kaj iskati v tem postopku in to jim zelo jasno sporoči in jih odslovi. Od takrat naprej v Državnem svetu ves čas študirajo in sanjajo o tem kako bi se v bistvu lahko vklopili v sam postopek in so našli stranski obvod. Proračuna res ne morejo napasti, ampak poglej ga zlomka, ZIPRS, ZIPRS je navaden zakon. ZIPRS je akt, s katerim pravzaprav, ki je neke vrste tehnični akt in to Ustavno sodišče zelo jasno pove, s katerim v bistvu samo izvršujemo tehnično izvedbo samega proračuna. Zdaj, seveda je nastal problem in tisti, ki se spomnite malce nazaj kako so se včasih proračuni sprejemali, boste vedeli, da je včasih proračun bil kot zakon definiran in potem seveda, jasno so zelo hitro ugotovili, da proračun kot zakon ne more kot tak se izvrševati, zaradi tega, ker z zakonom izvršujemo določene pravice, tukaj pa ne izvršujemo v proračunu nobenih pravic, ampak izvršujemo finančni okvir in dajemo pooblastila finančnim, proračunskim uporabnikom, da lahko potrošijo toliko in toliko sredstev za določen namen in seveda se je zgodil, da imamo zdaj zelo jasno definiran sam proračun. Res je, Ministrstvo za finance, to dejanje vas sili, in, minister, vas posebej, vas sili v to, da boste morali resno razmisliti, kako »popucat« ta ZIPRS, da več ne bo ZIPRS tisto, kar danes mislimo, da je, in smo se že kar navadili, da tlačimo v ta ZIPRS mogoče in nemogoče stvari in spravimo vse nazaj v proračun tja, kamor to paše. Saj vsi vemo, zakaj je ZIPRS kot tak nastal in v resnici olajšal marsikatero zagonetno vprašanje pri samem proračunu in se potem zadnji hip tlači v sam ZIPRS. In zato imamo danes nore stvari v tem ZIPRS. In vsakič tisti, ki so dolgo časa na Ministrstvu za finance, vedno rečejo in opozorijo vsakokratnega ministra »joj, pa ne v ZIPRS«.

Ampak, da se vrnemo nazaj k vetu. Državni svet je ugotovil, da pravzaprav lahko celo državo drži v šahu z ZIPRS in se dela dobesedno norca iz njega. Da se res dela norca, bom pa argumentiral, zakaj - ker če bi bilo res vprašanje vsebine na sam ZIPRS, bi danes Zakonodajno-pravna služba imela tu kaj povedati. Tako se pa niti ne more vključiti v sam postopek, ker v bistvu vsebine kot take niti ne more opredeljevati, ker vemo, da je to tehnični akt. Torej, zakaj pravzaprav napadajo. Pa poglejmo te izjave, kako jih vehementno deli predsednik Državnega sveta, tako, saj, ko gre v tujino, zelo radi zamešajo, ker v tujini malo ne razumejo čisto pojma Državnega sveta, kaj pravzaprav predstavlja v naši državi, in mislijo, da prihaja predstavnik drugega doma. Saj predsednik, a veste, verjetno je tiho, zaradi tega, ker mu je všeč, da ga imajo za predstavnika drugega doma. To je tako kot - saj poznate tisti hec, ko gre podžupan občine v tujino, pa v tujini ne vejo, da je podžupan, pa mislijo, da je župan, pa se predstavi »vicemayor«. No, tako približno to zgleda z drugim domom. Ampak pustimo šalo na stran, pojdimo k bistvenim stvarem. Reče predsednik Državnega sveta: »Zdaj je še čas, da se upoštevajo tehtne pripombe Državnega sveta Republike Slovenije pri pripravi tako predloga rebalansa za 2019 kot predloga zakona o izvrševanju proračuna za 2018 in 2019. Fiskalni svet je bil jasen, Bruselj je bil jasen in odločno jasni smo bili na seji državni svetniki - odgovornost za morebitno politično krizo imajo več kot očitno v rokah drugi, tako Vlada in Ministrstvo za finance kot poslanci Državnega zbora, če protagonisti odločijo, da bi jim nove volitve govorile v prid, potem ne bo pravih in bistvenih proračunskih korekcij, in v tem primeru je veto Državnega sveta skoraj neizogiben. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.« To sem citiral, da bomo razumeli. Glejte, še pri izjavi iz 1. 3. 2019 predsednik Državnega sveta res misli, da ja akter v proračunu. Kakšne predloge Državnega sveta? Kje pa nastopajo oni v tem postopku? Slovenski javnosti razlagat, da morajo upoštevati predloge - ma, v proračunu je samo ena stvar od Državnega sveta, stroški za delovanje DS, pika, konec! To je vse, kar ima državni svet s proračunom! Jaz res ne razumem, kako lahko zavajamo celo Slovenijo, da je Državni svet zdaj akter. Ja, seveda, potem se grejo pa besedne igrice - »mi imamo predstavnike interesov lokalne skupnosti.« Pa smo spet na začetku, tam, kjer sem začel, kdo koga zavaja, kdo koga upošteva in kdo koga zares predstavlja. Je to bila ideja v ustavi, pri očetih ustave, ko so snovali DS? Raje ne razvijam še teorije, kaj so takrat mislili narediti z DS, pa zakaj je DS sploh ostal v ustavi. To vejo vsi, samo boli, ko to slišijo, kako to gre. Ampak zdaj se sčasoma vedno bolj in bolj to izkazuje. Zato izjava predstavnika Državnega sveta, ki je danes z nami na Odboru za finance, reče, Državni svet reče: »To dejanje ni namenjeno za rušenje.« Ja, kaj pa?! Ja, kaj pa drugega?! Če ZIPRS ne bo sprejet, je več kot jasno, da je izvrševanje proračuna nemogoče. Kako si pa vi to predstavljate?! Blokirali boste celo državo! To je jasno, to povejte Slovencem! Ne, predsednik Državnega sveta še včeraj v poročilih reče naslednji stavek: »Obstaja možnost…,« hipotetično to pove kot državljan, ne reče kot predsednik Državnega sveta, ker ga novinar ekstra opozori, kaj naj reče. In reče naslednji stavek: »No, zdaj obstaja naslednja možnost, predsednik Vlade, gospod Šarec, naj veže zaupnico na ZIPRS in potem, če bo ZIPRS padel, potem se bodo z nami pogovarjali in uskladili in bodo sprejeli nov ZIPRS.« Ne, dragi moji, povejte slovenski javnosti nekaj drugega - hipotetično. Zdaj govorim to kot poslanec, ne kot Jani Möderndorfer, za razliko od njega, ki beži v vode fizične osebe. Če predsednik Vlade veže zaupnico na ZIPRS in ta ZIPRS pade, predsednik Vlade nima več kaj delat iz novega ZIPRS, ker pade Vlada. S kom se boste vi pogajali za nov ZIPRS pa za lokalne skupnosti, ne vem, pojma nimam. Kajne? To je ves smisel zaupnice, ker drugače nima nobenega smisla, da veže zaupnico, kajne. Seveda se mora zgoditi še uradni postopek padca Vlade, ampak čemu potem vezati, če je… kajne, saj me razumete, kaj hočem povedati. Torej, ne zavajajte, ker v končni fazi, tudi ko se bo, če bi teoretično se ZIPRS ponovno šel delat, pa kdo bi se z vami pogajal? Zakaj že? Kje pa imate vi ustavno vlogo ali pa zakonsko vlogo v tem proračunu? Preberite si poslovnik, kako se sprejema proračun in kdo so vse deležniki pri usklajevanju proračuna! Vi imate samo eno vlogo, še enkrat, vas se kot proračunskega uporabnika povpraša, ali daste soglasje… bla, bla, bla in tako naprej, ampak to se je zgodilo, uhuhu, par mesecev že nazaj. In, mimogrede, dali ste ga, ker drugače ZIPRS ne bi bil sprejet, niti proračun. Zanimivo, takrat ste dali soglasje, zdaj pa veto tolčete. Tako da, a veste, ta sprevrženost je res, bom rekel, nekaj neverjetnega. Ustavna odločba oziroma takrat odločitev tudi pojasnjuje v enem delu, kako smo mi sploh prišli do tega, da imamo mi danes ZIPRS. Seveda, Slovenija je v 60, 70 % praktično kopirala Nemčijo pri svoji zakonodaji in pri raznih organizacijskih oblikah, kako naj se kakšne stvari izpeljejo. In seveda smo kopirali tudi v tem primeru Nemčijo. V Nemčiji imajo tudi neke vrste zakon, ki pa je tam zelo jasen, tam je ta zakon dejansko nekaj zelo podobnega, kar pri nas ZIPRS pomeni samo v naslovu, ne pa po vsebini, da gre res za tehnični zakon, ki samo govori, kako se samo še izvede celota. Drugače pa večina držav ne pozna zakonske podlage pri proračunu. Zakaj vam to ponavljam kar naprej - ker če tega ZIPRS ne bi bilo, jaz ne vem, kaj bi vi sploh še napadali. Ne vem, kaj bi napadali. Tako da ta logika je, bom rekel, glejte, dejansko res dobesedno sprevržena. Radi bi postali nekaj, Državni zbor vam ponuja roko, vam je ponujal dva mandata - kolega državni svetnik, dolgo časa ste v Državnem svetu in zelo dobro veste, zato ste eden tistih, ki ne boste mogli ubežati od resnice, da ne veste, ker niste bili v preteklosti državni svetnik -, vam ponuja roko sodelovanja pri sami zakonodaji, ampak jaz mislim, da po tem vetu poslanci… ne vem, če bodo še razmišljali, da ste vi sploh zreli za četrto branje, ne vem, če.

Seveda tega veta ne morem podpreti, ker nisem eden tistih, ki blokirajo zaradi svojih lastnih promocijskih, egotripskih potez, ker bi radi držali celo Republiko Slovenijo v šahu. Oprostite, to ni vredno niti državnih svetnikov. Se opravičujem, ampak pogrnili ste na celi črti.