Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim na seji odbora, ki obravnava zahtevo Državnega sveta o ponovnem odločanju o noveli Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019.

Zahtevo ste dobili z gradivom za današnjo seji, zaradi tega ne bi tega ponovno tukaj prebiral, bi pa samo opozoril na te ključne probleme, ki so vodili do tega, da je Državni svet na zahtevo interesne skupine lokalnih interesov pač to zahtevo izglasoval. Temeljni razlog je seveda… ni samo ta novela, ampak na sploh neurejeno oziroma premalo zagotovljenih sredstev za normalno delovanje e-občin(?) za pokrivanje stroškov, ki so povezana z nujnimi nalogami. In seveda tudi dogovor o povprečnini, ki je bil po dvigu povprečnine za 15,5 evrov, je bila podana ugotovitev v večini občin in tudi združenja so na to opozorila, da ta sredstva in ta dvig ne zadošča in ne pokriva povečanih stroškov, ki so s tem sindikalnim dogovorom nastali, sindikalni dogovor je pa bil sklenjen po tistem, ko so združenja se nekako uskladila o dvigu te povprečnine, tako kot je pač v skladu s tem dogovorom. Ta veto tudi ni namenjen nekemu rušenju proračuna, je ponovno opozorilo, da to obstaja realen problem, in da ga je potrebno kot takega tudi zaznati v vseh tistih organih, ki pač o tem odločajo, torej od resornega ministrstva ali pa dveh, če tako rečem, torej ministrstva za javno upravo in predvsem finančnega, seveda so v to vpletena tudi druga, in da je to na nek način problem, ki ga je treba medresorsko reševati na ravni Vlade, Državnega zbora in seveda ga tudi / nerazumljivo/ in nekako… Tudi ni veto vpeljen proti resornemu ministrstvu, nikakor ne. Mi menimo, da je to dodatna podkrepitev in pomoč pri njegovih prizadevanjih, da se to področje uredi. Tudi namere in njegovo videnje Državni svet, predvsem tudi interesna skupina lokalnih interesov seveda podpira. Tudi ni temeljni očitek, da se te stvari tam odvijajo prepočasi, ampak iz obrazložitve, ki ste jo dobili za zahtevo veta, ostaja očitek o perečem problemu financiranja občin in s tem tudi zmanjševanju razvojnih možnosti, ker če morajo občine za to, da pokrijejo zakonske obveze, stroškovne, načenjati svoja lastna sredstva in namenska sredstva za razvoj, potem je to krnjenje razvoja in za to oceno, da je državni proračun naravnan razvojno, se seveda za lokalno raven nikakor ne moremo strinjati in tudi dejstva, ki so tukaj navedena, to trditev in to nasprotovanje podkrepljujejo.

Razvoj je lahko enoten za državo. Izvaja se na dveh ravneh, na državni in lokalni in lokalna raven je tukaj vsekakor zapostavljena že celo obdobje od kar traja kriza. Pred tem se je ta povprečnina določala drugače in pogajanja so bila drugačna. Zmanjševanje in dostop od tega je seveda v času krize nekako bil opravičen, ampak drugi porabniki ali pa drugi nivoji, interesi financiranja državnega proračuna so nekako tukaj prišli na raven izpred krize, lokalna samouprava pa občine pa se niso v tem obdobju vrnile na ta nivo. Razkorak je med 15 in 20 %, kakor kje za katero občini, ker tudi občine so si med seboj različne. Interpretacija o primernem financiranju pa temeljijo na nekih finančnih podatkih za neko statistično občino, ki pa seveda ne upošteva niti približno tistih razlik, ki so med občinami specifične. In to je seveda temeljni razlog tudi za ta veto, ki ga danes obravnavamo tukaj, ki ga je Državni svet sprejel z veliko večino. Ni to neka manjšinska pobuda, ampak je, torej, problematika, ki traja že vrsto leto.

Zdaj, seveda, poslanci, ki v Državnem zboru odločate o tem, imate mnogo od teh trditev možnost tudi preverit pri svojih županih, vsak poslanec ima tudi svojega župana in niso to izmišljene zadeve, ki bi nastale v interesni skupini zaradi nekih pač parcialnih interesov, ampak je to problem, ki pravzaprav bremeni in ovira, če hočete, državo v njenem celotnem razvoju in na, seveda, celotnem teritoriju. Seveda so med temi občinami tudi specifične, ki rečejo, nima vpliva, je v redu tako, predvsem gre tu za center, ki ima še neko dodatno financiranje, to je po Zakonu o glavnem mestu in teh zadev ne čuti tako, ostala večina občin pa je seveda v takšnem položaju, kot je tukaj, v tej zahtevi tudi obrazloženo.

S tem bi končal, seveda pa pričakujemo, da bodo se vsi »odločevalci« in kreatorji tega, ob tem ponovnem opozorilu tudi za, poglobili v problematiko in da bodo seveda iz tega, če ne direktni učinek, vsaj posredni učinek tega opozorila. Hvala.