Najlepša hvala, predsedujoči. Lep pozdrav z moje strani vsem skupaj.

Jaz bom odprla nekaj vprašanj, problematizirala nekaj vidikov. Ravnokar pa se bom nanašala najprej na to zadnje, kar je bilo rečeno. Odbor za gospodarstvo je sprejel odločitev v 11. minutah. Vi ste omenila, da je bila sicer opravljena neka analiza. Zanima me, ali je ta analiza dovolj poglobljena, da jo lahko primerjamo s kakšno zaresno študijo, preden sprejemamo tovrstne odločitve. Kajti, kot smo slišali, zaenkrat je menjava pač precej na nek način drobiž zaenkrat, če gledamo v teh parametrih. Lahko pa si mislimo, da zaradi poceni delovne sile in tako naprej, to bom potem malo pozneje problematizirala, lahko to predstavlja tudi grožnjo za nadaljnjo selitev, recimo, naših podjetij v jugovzhodno Azijo oziroma konkretno sedajle v Vietnam. To lahko pripelje do nadaljnjega upostošenja slovenskih tovarn in domače industrije in seveda posledično izgube delovnih mest tukaj pri nas. Te vidike bi bilo treba verjetno zelo dobro analizirati in pretehtati preden se spuščamo v tovrstne zadeve. Sedaj bom absolutno problematizirala človekove in delavske pravice. Sicer načeloma pravi pristojno ministrstvo, da bo sicer še naprej opozarjalo na kršitve človekovih pravic v Vietnamu in pozivalo vietnamske oblasti k njihovi odpravi. Poglejte, to se sicer na deklarativni ravni sliši, seveda, v redu in je seveda prav, da se bo opozarjalo, ampak vendarle se bo ta vidik, ki pa je precej zaskrbljujoč v bistvu zanemaril in mi bomo seveda sklenili očitno ta sporazum. Vemo, da v Vietnamu, tako kot drugod v jugovzhodni Aziji je pač ogromno poceni delovne sile. To tudi na 3. strani sami ugotavljate, ko je zapisano, da gre za razmeroma nizke plače. Potem gre za mlado in dinamično delovno silo, kar pomeni prekarne razmere in nekonkurenčnost Evropske unije. Skratka, prihodnost nadaljnjega pritiska glede fleksibilizacije trga dela in zaposlovanja v Evropski uniji. To ima seveda neke povratne učinke. In to pač se moramo zavedati. Skratka, vsi vemo, da tam delajo otroci, ženske in druge šibke skupine, dobesedno, v suženjskih pogojih in ne vem, če so to tisti standardi, ki so nam lahko v ponos in čast, da se, pod takimi pogoji, v takšnih okoliščinah, sklepajo sporazumi z državami, namesto da bi se enkrat na globalni ravni resno in sploh s strani Evropske unije kot celota, resno zavzeli za malo drugačne standarde na splošno v globalnem smislu. Tako da, absolutno, v tem pogledu je takšen sporazum seveda sporen.

Potem me zanima, ali je Slovenija dobro preučila geopolitične vidike tega sodelovanja? Seveda, Vietnam je tako kot večina držav jugovzhodne Azije, kot ste sami rekli, vključen v zvezo ASEAN, zveza pa je vzpostavljena predvsem z ozirom na Kitajsko, ki je pač največja konkurenca tem državam in sporazum je z Evropsko unijo, ki jih države ASEAN sklepajo v zadnjih letih, je morda potrebno razumeti tudi v tem kontekstu.

Sploh tudi, pač, po mojem da ne gre samo za industrijsko pozicioniranje, napram Kitajski, ampak so seveda pomembne tudi druge teme kot je denimo, kjer ima Kitajska neko premoč, recimo konflikt v Južno kitajskem morju in tako dalje, zato se seveda iščejo zavezniki in to je leta 2014 v intervjuju za Dnevnik odkrito priznal tudi namestnik zunanjega ministra, Bui Thanh Son. In zato me zanima ali, mislim, mi pri takih odločitvah dejansko proučimo vse te vidike zares ali pač nekako slepo sledimo tem nekim smernicam Evropske unije, ki pač, glejte, po eni strani ima polna usta besed o človekovih pravicah, tudi sprejema ne vem kakšne super direktive na to temo, po drugi strani, poglejte, pa v Venezueli, v imenu, mislim, to je pač paravan. Po eni strani tukaj sklepamo sporazume z nekom, ki krši človekove pravice, po drugi strani se pa vmešavamo v notranje zadeve suverene države in nameščamo predsednike, ki sploh niso bili izbrani na volitvah.

Tako da, mislim, da gre za precej dvolične politike, nekonsistentne politike, pa ne vem, ali je res potrebno, da Slovenija zmeraj znova slepo sledi tovrstnim politikam, ki jih narekuje očitno Bruselj ali tudi kajne, glede na to, da sklepa tako na veliko ta trgovanja tamle, ali bi vendarle bilo treba premisliti te vidike, sploh, če ne drugo, kot sem že omenila, če že ne zaradi nečesa drugega, pa če vse ostalo pozabimo, že zaradi obrambe lastnega gospodarstva, ki je ogroženo, ker se bo proizvodnja selila tja, kjer ljudje delajo v suženjskih pogojih in za to niso praktično skoraj nič plačani no. Toliko od mene za enkrat. Hvala lepa.