Govor

Metoda Hrovat Pirnat

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje in v mnenju je podala najprej nekaj splošnih pripomb. In sicer, zakon v različnih poglavjih ureja dokaj različna pravna področja. Ima različno personalno veljavnost, različna prehodna obdobja in uporablja različne opredelitve temeljnih pojmov, kar ne zagotavlja njegove jasnosti in preglednosti.

Nadalje, v predlogu zakona je pojem družinski član, opredeljen le v nekaterih členih, z uporabo za tiste člene, v drugih členih pa ta pojem ni definiran, čeprav je uporabljen. Nadalje, zakon določa vzajemnost glede zagotavljanje enakih pravic državljanov Republike Slovenije v Združenem kraljestvu le v 12. členu, z veljavnostjo za 3. poglavje in ni jasno, zakaj ne velja tudi za druge pravice iz zakona.

Nadalje, 1. člen, zdaj prehajam že na uvodni del, to je prvo poglavje, ki je sestavljeno iz enega člena. 1. člen mora kratko povzemati vsebino zakona in ne sme vsebinsko prazno govoriti o nekaterih vprašanjih, ki, da jih ureja. Nadalje, potem k 2. poglavju, je treba zlasti poudariti naslednje pripombe; predlog zakona na več mestih v 2. členu uporablja nejasno izrazje državljan Združenega kraljestva, čigar istovetnost ni sporna. Kot vsako drugo dejstvo, mora upravni organ v postopku istovetnost stranke ugotavljati in dejstvo, da je sporna, torej da mora ugotavljati o dokaznem postopku, ne pomeni, da takemu državljanu določenih pravic zakon ne priznava.

Nadalje, nejasen je pojem zamenjave prejšnjega dokumenta z novim v 3. členu. V upravnem smislu to pomeni, da upravni organ na zahtevo stranke razveljavi prejšnji dokument in izda novega. Zakon mora dajati jasno pravno podlago za razveljavitev prejšnjega dokumenta in določiti pogoje za izdajo novega, česar v predlogu zakona ni najti.

V zvezi z 2. členom pa je zlasti treba poudariti, da je v ureditvi pridobitve nove pravice za stalno prebivanje enaka neskladnost z Ustavo, kot jo je ugotovilo Ustavno sodišče glede takratnega Zakona o tujcih, v zadevi »Izbrisani«. Predlog zakona namreč državljanu Združenega kraljestva, ki zakonito stalno prebiva v Republiki Sloveniji, pa ne bo v roku enega leta pridobil dovoljenja za stalno prebivališče, po poteku tega roka ne omogoča več pridobitve pravice stalnega prebivanja, pač pa le pravico začasnega prebivanja. Če ne pridobi po enem letu niti pravice začasnega prebivanja, je posledica izbris iz registra stalnega prebivalstva.

Nadalje. Predlog zakona ima v 3. členu glede prihodnje ureditve vodenja postopka v primeru, da je državljan Združenega kraljestva dal vlogo pred izstopom, o njej pa se odloča po izstopu nekatere procesne pomanjkljivosti in nedoslednosti. Problem je v tem, da predlog zakona določa, da se postopek začne po dosedanjih predpisih, nadaljuje in konča po izstopu pa po novih predpisih, kar vodi v neurejene procesne položaje, ki niso skladni z Zakonom o upravnem postopku oziroma bodo v razmerju do Zakona o upravnem postopku povzročali težave. Ustreznejša bi bila rešitev, da se v takem primeru postopek dokonča po predpisih, ki so veljali v času vložitve vloge.

Nadalje. Zakonodajno-pravna služba tudi opozarja na posebno neugoden položaj v 4. členu tistih državljanov Združenega kraljestva, ki so v času pred izstopom prebivali v Republiki Sloveniji na podlagi splošne pravice prebivati do 90 dni in bi lahko zaprosili v tem času za dovoljenje za začasno prebivanje po izstopu pa tega ne morejo storiti in so takoj brez prehodnega obdobja izenačeni z drugimi tujci.

Nadalje. Nejasnost je tudi v 5. členu, kjer je vsebinska nedoslednost, saj ni jasno na pogoje za katerega dovoljenja se določba tega člena nanaša. Toliko so… glavne pripombe, ki se nanašajo na drugo poglavje.

Zdaj pa besedo predajam dr. Katji Triler Vrtovec, da predstavi tretje poglavje, pripombe na tretje poglavje.