Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni. Najlepša hvala najprej za besedo in lep pozdrav.

Kot je bilo že pred kratkim tudi omenjeno, ne enem izmed vaših odborov, ko se je obravnavala tematika, sicer sorodna tej temi in sicer ena uredba, ki se tiče brexita in to v tistem delu, ko se je začela tudi Evropska unija nekoliko bolj odzivat in pripravljat na alternativne scenarije, smo takrat tudi napovedali, da bo tudi Republika Slovenija oziroma Vlada, predlagala določene rešitve na tem področju in sicer lahko govorimo o nekakšnem rezervnem scenariju, ki preprečuje, da bi predvsem naši državljani, pa tudi drugi, zaradi tega ker, se morda Evropska unija in Združeno kraljestvo ne bi uspela dogovoriti o nekem urejenem izstopu ter pelje posledice tega.

Tako da, kljub temu, da je do trenutno veljavnega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije še 10 dni, še zadeva ni popolnoma jasna, kako in kaj bo tekla. Če kaj spremljate tudi dogajanje v zadnjih dneh, v britanskem parlamentu, smo vsak dan znova presenečeni s kakšnim novim intrigantnim zapletom in dejansko, tudi ta glasovanja, ki so bila v zadnjem času, nas niso premaknila nič kaj bližje temu, da bi znali dobro ovrednotiti, kakšna je verjetnost katerega izmed scenarijev.

Tako da, eden izmed scenarijev je seveda izstop z dogovorom. O tem je bilo pred kratkim rečeno tudi v britanskem parlamentu, da o istem predlogu seveda ni primerno glasovat, kar pomeni, da verjetno, v kolikor bi prišlo do nekega dogovora, bi moral nekako se tudi ta dogovor spremenit. Časa za to je približno 10 dni. Istočasno je bilo izglasovano tudi, da je možnost, v kolikor bi šli z dogovorom podaljšanja tega, tu se spet postavljajo določena vprašanja. Ena izmed teh so zagotovo, kaj to pomeni z vidika časa, ki je na razpolago. Se pravi, če je nekje do dva meseca oziroma nekoliko manj to podaljšanje, še lahko temu rečemo vse v redu. V nasprotnem primeru pa se postavijo že vprašanja, kako je z volitvami v Evropski parlament, kako je s komisarjem, kako je potem z institucijami, agencijami ne nazadnje, ki so na območju Združenega kraljestva in tako naprej. Se pravi, teh zapletov je kar nekaj, možnih rezultatov je tudi več in za enega izmed teh, to je v bistvu morebiten izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora, smo dejansko pripravili in predlagali ta zakon.

Zakon je nekako horizontalne narave. Najbrž se nekateri spomnite še tistega, ki je urejal vprašanja arbitraže, tisti je bil tudi horizontalen. Na podoben način smo se lotili tudi te, zato so tudi danes tukaj kolegi, se pravi tako iz Ministrstva za šolstvo, tudi iz Ministrstva za notranje zadeve in seveda tudi iz naših vrst, se pravi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, ker so to tista področja, za katere je tudi Vlada ocenila, da jih je treba na nek način uredit, da ne bi prišlo do nekih negativnih posledic, kot že rečeno, bodisi za naše državljane, bodisi tudi za, se pravi, britanske oziroma tudi druge.

Roki, kar se tega tiče, so izjemno tesni. Iz tega izhaja tudi neka stiska, se pravi tega, da imate danes zakon tukaj na mizi po nujnem postopku, da bi, če bi v neki situaciji prišlo, da ne bi prišlo do podaljšanja izstopnega roka in sočasno tudi ne bi bilo dogovora, da bi stopil v veljavo dejansko takrat, ko se to zgodi, da ne bi prišlo do kakšnih pravnih praznin.

Naše, nekako vodilo pri pripravi tega zakona, je tesno povezano s tem, kar je tudi povedala Evropska komisija v svojih usmeritvah in glede tega je bila jasna. Se pravi, njihov komentar na to je bil, da državljani ne smejo plačati cene izstopa, zato je potrebno zlasti pri državljanih Združenega kraljestva, ki v državah članicah Evropske unije na dan izstopa že zakonito prebivajo, uporabiti velikodušen pristop k pravicam državljanov Združenega kraljestva, ki še prebivajo na njihovem ozemlju. Seveda smo mi v teh primerih bili še posebej pozorni tudi seveda na naše državljane, ki so seveda v prvem planu in za katere je treba poskrbeti, da ne bi prišlo do nekih neugodnih situacij. Kakšen primer bom tudi naštel nekoliko kasneje.

Tako, da, kaj zakon ureja? Prva reč o kateri bo potem, upam, nekaj besed dodal še državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, ureja vprašanje prebivanja na ozemlju Republike Slovenije. Potem od tu naprej rešujemo določena vprašanja s področja ohranjanja in uveljavljenja pravic iz naslova socialnega zavarovanja, ki so na ravni Evropske unije urejena s pravili koordinacije sistemov socialne varnosti. Se pravi govorimo o tistih zadevah, ki so državljanom Evropske unije v zadnjih letih postale nekako samodejna, samoumevna in se s tem niti niso več obremenjevali. Tukaj govorimo o tem recimo, o priznavanju pokojninske dobe. Seveda, če si delal na območju Evropske unije in se odločiš, da se boš nekega dne upokojil in si recimo, v tem primeru bi šel na naš spis, v tem primeru samodejno, danes še, tudi v zvezi z Združenim kraljestvom, samodejno se poženejo določeni postopki, izmenjava informacij steče, ugotovi se koliko let odpade na katero državo, koliko je bilo seveda plačanih tudi raznoraznih prispevkov in tako naprej, in se vam odmeri, se pravi, pokojnina.

S tem, ko oni stopijo, se pravi Združeno kraljestvo, ven in ne bi bilo dogovora, bi nastala težava, ker dejansko vse to pade v vodo. Padejo v vodo pravice, pade v vodo v bistvu koordinacija, izmenjava, se pravi postopki, izmenjava podatkov in tako naprej, in ravno to smo se mi odločili urediti, da ne bi slučajno nekdo prišel maja meseca, če bi takrat že bil ta izstop in bi bil brez dogovora na naš spis in bi recimo imel 40 let pokojninske dobe, od tega bi morda imel 5 let, ali pa nekaj let v Združenem kraljestvu in bi mu morda ta pravica bila nekako odrečena. Od tu naprej, se pravi tudi druge pravice, ki se tičejo recimo nadomestila za brezposelnost, tudi kar se tiče starševskega varstva, ker je zelo pomembno, da se za pravilno odmero ve, koliko se pravi mesecev oziroma dela je bilo prej opravljenega, kakšna je bila plača in tako naprej, da se tudi te pravice pravilno odmerijo.

Od tu naprej urejamo še eno stvar, se pravi dostop do trga dela, za katerega ocenjujemo, da je razumen glede na to, da so naša podjetja pa tudi informacija, ki smo jo nekako dobili iz zavoda za zaposlovanje, povprašujejo po teh kadrih, da gre za kadre, ki nekako jih gospodarstvo potrebuje v času te konjunkture in za nek določen čas, se pravi do konca leta 2020 smo ocenili, da je ta pravica razumna, bomo pa potem videli kasneje kaj s tem še narediti, bodisi podaljšati, bodisi ne. Potem kar se tiče enega člena, ki se nanaša tudi na priznavanje poklicnih kvalifikacij, pravice do družinskih prejemkov, štipendij, potem imamo tudi od tu naprej izobraževanja, usposabljanja ter opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Tu bo morda državni sekretar na iz ministrstva za šolstvo povedal kaj več.

Tako, da nekako mi smo se osredotočili na neko prehodno obdobje, ki bi veljalo do 31. 12. 2020. In v tem času ocenjujemo, da bo verjetno prišlo do neke rešitve, bodisi do nekega krovnega dogovora, ki bi ga sklenila Evropska unija z združenim kraljestvom in nekako nadomestila oziroma rešila te določene praznine, ki so se pojavile, če, oziroma druga stvari, ki se lahko zgodi, je pa tudi morebiten bilateralni dogovor.

Nenazadnje velja omeniti recimo Republika Slovenija je podedovala po Jugoslaviji en sporazum, ki je do določene mere urejal to področje, potem so začela pogajanja, zelo resna, z Združenim kraljestvom pod Slovenijo, da bi to prenovili, ampak je takrat potem sprejem tega bilateralnega sporazuma prehitel vstop v Evropsko unijo in ta pogajanja se nikoli niso zaključila. V enih izmed korespondenc je tudi bilo nakazana s strani, tudi britanske strani, da morda bi to bila ena točka, kjer bi veljalo nadaljevati. Je pa to vprašanje tesno povezano s pozicijo, ki jo mora Slovenija tudi na nek način zagovarjati in se je držati, ki je na relaciji Ministrstva za zunanje zadeve, vlade in nenazadnje Združenega kraljestva, ker vseeno gre zdaj za eno, lahko rečemo temu situacijo, ko je treba tudi paziti na prihodnje neke pogajalske zmožnosti in možnosti in pogajalsko moč, ki jo lahko, se pravi države, ki imajo nekako poenotena stališča znotraj Evropske unije dosežejo napram Združenemu kraljestvu. Od tu naprej, se pravi, kot že rečeno, gre za začasno rešitev, ki pa potem, če morda do takrat ne bo rešitve, čez - se pravi do konca leta 2020, bo najbrž spet na mizi bodisi podaljšanje bodisi nek razmislek, ali je takšna rešitev še primerna, bodisi da pač pravice dokončno prenehajo. Istočasno pa še velja izpostaviti, da gre za nekako pogojne rešitve in tukaj gre bolj s tega vidika, se pravi ta stopi v veljavo v kolikor bi dejansko prišlo do izstopa brez dogovora. V nasprotnem primeru lep del teh zadev, ki se tukaj urejajo, že pokriva izstopni sporazum, kateremu je dal tudi soglasje, če rečemo tako, države članice Evropske unije, ampak žal ima nekaj težav na britanski strani.

Od tu naprej velja tudi omeniti, vzajemnost. Zakon v določenih elementih ima lahko, če se tako poljudno izrazim, selektivno vzajemnost, se pravi določene pravice se zagotavljajo le v kolikor je zagotovljena na drugi strani, se pravi na britanski strani, recipročnost. Primer bi bila lahko tak: Če bodo oni našim državljanom pri recimo izračunu pokojnine upoštevali pokojninsko dobo opravljeno v Sloveniji, seveda bomo tudi mi na naši strani upoštevali za njihove državljane tisto pri seštevanju pokojninsko dobo tako, kot smo si tukaj zamislili. V nasprotnem primeru pač ne. Selektivno je pa v tem smislu, da če bi za eno zadevo, eno pravico, združeno kraljestvo izvajalo recipročnost, potem jo tudi mi. Če pa za določeno pravico ne izvajajo recipročnosti, to ne pomeni, da jim odrečemo recipročnost v vseh pravicah, ampak dejansko gremo od pravice do pravice, v nekaterih primerih pa recipročnosti ni.

Tu gre recimo za - lahko navedem 2 primera: prvi primer je zagotovo področje štipendij, ker je bistven drugačno urejen britanski sistem štipendij kot naš. In če bi danes šli ugotavljati recipročnost, bi ugotovili, da sta sistema toliko različna, da recipročnosti ni mogoče ugotoviti ali zagotoviti na tak način, kot si to predstavljamo. In dejanska naša rešitev, ki je v zakonu, predvideva, da tisti, ki so še, lahko rečemo v fazi študija in pridobili neke pravice, te pravice za nek določen čas še obdržijo. Primer s strani Združenega kraljestva, bomo videli, če bojo sicer to tudi dejansko izvedli, je prišla informacija, da oni bodo za leto, se pravi tisti, ki bodo v šolsko leto 2019-2020 vpisani in pridobili določene pravice, da jim bodo veljale do konca študija.

Zdaj mi določene določbe smo našli v njihovi zakonodaji, ne pa vseh in tu je zdaj vprašanje ali bojo izvajali, upam, da bojo, v interesu jim sicer je, nismo pa v tem primeru zahtevali, kot rečeno, recipročnosti zaradi tega, ker gre za dve bistveno različni situaciji.

Dodatna zadeva tudi, ki sem jo že prej omenil, to se pravi dostop do trga dela, tam se tudi nismo odločili za recipročnost zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, se pravi potom poizvedbe na Zavodu za zaposlovanje, da ta kader v tem trenutku potrebujemo in je v interesu Republike Slovenije, da to pravico priznamo, se pravi predvsem iz vidika naših interesov, naših potreb, ne toliko iz potreb ali pa interesov Združenega kraljestva.

Od tu naprej bi morda še omenil recimo kaj ne ureja. Noter v tem zakonu ne bost našli recimo otroških dodatkov. Razlog je v tem, da je to odvisno od nečesa drugega. To je odvisno od prijavle prebivališča, se pravi je druga podlaga, ki to zagotavlja, kar pomeni, da tisti, ki bo tukaj in bo zakonito prebival, bo tu prijavljen, se pravi mu bodo te pravice pripadala ne glede na to, da tega ni v tem zakonu, ker so že druge pravne podlage, ki solidno delujejo za državljane tretjih držav in ni bilo potrebe, da takšno rešitev tudi umestimo v naš predlog zakona.

Kar se tiče ureditve v drugih državah članicah. Številne države so pristopile k ureditvi tega. Velika večina, ki je že kaj sprejela, je sprejela predvsem tisti del, ki se nanaša na prebivanj. O drugih zadevah se rešitve še nekako pripravljajo. Recimo informacija, da so na primerljiv način najbrž pristopili, se pravi ta vidik uredbe 883/2004, ki ureja koordinacijo v sistemu socialne varnosti, recimo Nemčija je podvzela recimo tak pristop pa tudi še nekateri drugi, tako da nismo, če temu rečemo, neki osamelci v tem.

Bi pa še enkrat poudaril, da mi primarno izhajamo iz vidika naših državljanov, se pravi ščitenja njihovih pravic.

Kar se tiče mnenja samo še na kratko Zakonodajno-pravne službe. Jaz bi se na tej točki zahvalil, da so tako hitro uspeli zložiti mnenje. Opozorili so na veliko stvari. Mi smo za tiste zadeve za katere ocenjujemo, da jih je smiselno nasloviti, tudi pripravili oziroma se nekako razumemo, da bodo v kratkem vloženi, če še niso bili tudi amandmaji odbora, ki do določene mere te pomisleke tudi naslavljajo. Se tudi zahvaljujem za konstruktivne pogovore in zdaj, če bo še kakšna reč taka, ki bi bila ugotovljena, da je lahko težavna s tega vidika, da morda zakona v kakšen delu ni možno izvajati ali pa da je nejasen, se pravi upam, da bomo imeli še dovolj časa, da kakšno tako reč rešimo. Če bi se slučajno ugotovila tudi še do jutri do seje Državnega zbora, ampak za enkrat ocenjujemo, da smo bistvene zadeve zajeli in sanirali in to velja nekako za vsa področja, se pravi tako za Ministrstvo za delo, kot tudi za notranje zadeve kot tudi za šolstvo.

Zaključil bi pa s kratko prošnjo, če je možno sedaj, da bi dodal dopolnilno obrazložitev še morda gospod Čurin, zadev, ki se nanaša na notranje zadeve, pa tudi gospod Štromajer, kar se tiče Ministrstva za šolstvo.

Za enkrat hvala, za dodatna pojasnila pa kot vidite nas je tukaj kar taka dobra lahko rečem, zanesljiva posadka, tako da vam lahko tudi na kakšna zelo podrobna vprašanja in zanimanja upam, da dobro odgovorimo.

Hvala.