Hvala lepa. Spoštovani! Dober dan kolegice, kolegi. Ni prvič, da imamo ta zakon pred seboj. Prvič se je zgodilo v prejšnjem mandatu, ki je, žal, zaradi skrajšanega poteka mandata potem ta zakon ni prišel na obravnavo na plenarko. Torej, naj čisto na kratko obrazložim, kako in kaj so zadeve potekale v prejšnjem mandatu, ki ima seveda vpliv tudi na sedanji. Gre za to, da se v ničemer vsebina ni spreminjala, predlog zakona tistega, ki je bil predlagan v prejšnjem mandatu. Torej, 24. 1., naj hitro orišem, se je takrat pod pokroviteljstvom takratnega predsednika državnega zobra, dr. Milana Brgleza, sestala skupina eminentnih zgodovinarjev. Naj omenim samo nekatera: dr. Branko Marušič, dr. Nevenka Troha, dr. Kaja Širok, dr. Bojan Godeša in mnogi drugi, kjer smo zaključili večletno razpravo o primernosti preimenovanja tega zakona. Namreč v zgodovinskem spominu Primorce v je vselej zapisano in tudi v uporabi, v ljudskem izročilu, ob obeleževanju tega praznika, priključite primorske k matični domovini, ne pa vrnitev primorske k matični domovini. Gre za spremembo samo te dikcije in oplemenitenja z obrazložitvijo zgodovinskih dejstev, ki so jo predlagali eminentni zgodovinarji. Ne gre za, ta pobuda ne prihaja s strani politike, ampak prihaja s strani predvsem Primorcev, nekaterih pomembnih veteranskih organizacij. Naj omenim samo eno, Zveza združenja borcev in mnoge druge, vse prihajajo s Primorske. Torej po več letih prizadevanja in s hvaležnostjo, da je leta 2005 bil sprejet ta zakon, se ga želi udejanjiti na način, kot je v veljavi, kot ga Primorci uporabljamo, ob predvsem tistem kar nas dela Primorce, ko prepevamo pesen Vstajenje primorske, in ko se spominjamo tega praznika, kljub temu, da zgodovinska dejstva pišejo o tem, da je skoraj ena tretjina Primorcev ostala v sosednji državi, danes državi, ki je tudi del Evropske unije, se s Primorci spominjamo teh tragičnih let, prvega boja antifašizma na Evropski celini in seveda vse kar je privedlo v prejšnjem stoletju tudi do končne sprave, tovarištva, prijateljstva, mednarodni, torej gre za dejanje predvsem preimenovanje, predvsem zgodovinsko ne pa pravno, torej tako kot je po ljudskem izročilu.

Spoštovani predsednik! Jaz bom s tem tudi zaključil, sem pripravljen odgovarjati na kakršnakoli vprašanja in se vključiti v razpravo. Mislim, da je v utemeljitvi in te naj bi bil, zelo / nerazumljivo/ opisana so zgodovinska dejstva praktično v zadnjih 150. letih, ko se govori o zedinjeni Sloveniji naprej. Torej želeli bi, da tudi politika podpre tisto kar je ljudska volja, kar so že desetletna prizadevanja, poudarjam, s hvaležnostjo, da imajo tako Prekmurci kot Primorci svoj zakon in seveda tudi, da se spominjamo Rudolfa Maistra. Torej gre za neko nadgradnjo že obstoječega zakona. Torej, gre za predvsem namero, da predstavimo zakon tako kot ga želijo ljudje in po meri Primorcev.

Hvala lepa gospod predsednik.