Hvala lepa.

Zdaj, jaz sem si malo drugače predstavljal to zaslišanje, priznam, tudi malo sem bil presenečen, ko sem dobil tole gradivo in ne mi zamerit, gospod Šabeder, ampak, to so podatki, ki jih člani Odbora za zdravstvo morajo vedeti, še preden nastopijo to funkcijo in se morajo sami pozanimati o tem, ker drugače nima smisla, da sploh relevantno diskutirajo o problematiki zdravstva. Zato, jaz moram reči, da, tudi to ni bil »fajn« intro.

Ste pa noter, ne glede na to, navedel nekaj svojih pogledov, s tem da se pa do njih niste opredelili in to je za mene ključno. Ključno na tem zaslišanju je samo to, kaj vi mislite o tem, ne kaj mislimo mi o tem. Vi morate povedati, kakšen je vaš odnos do ukinitve in ne ugotavljat, da je treba najti dodatne vire, ampak povejte vi nam, ali mislite peljat politiko, ki jo samo minister lahko pelje, nihče drug član Vlade tega ne more peljat, glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Namreč zakaj to govorim? Prejšnji minister tega preprosto ni mogel narediti zato, ker je imel sklenjeno pogodbo preden je postal minister na zavarovalnici Vzajemna in je bil na nek način v šahu in na zavarovalnici Vzajemna so odpirali šampanjce, ko so izvedeli, da bo on postal minister, ker so vedeli, da ukinitve dopolnilnega zavarovanja z njegovih ust ne bo nikoli prišlo. In zdaj vas sprašujem kot ministra, ste vi v kakšni kakršnikoli koliziji takšnih interesov? Saj, da ne boste narobe razumeli, marsikomu bi bilo to všeč, marsikomu pa tudi ne, to je stvar politik in odločitev, ki jih moramo danes na odboru slišati, da vemo, kakšnega ministra dobivamo. namreč, da ne boste narobe razumeli, vi boste danes potrjeni, ker je število glasov v koaliciji vsaj mislim, da dovolj, ampak mene zanima kot bodočega ministra, ko rečete v svojem tekstu: Viri financiranja zdravstva, dvig prispevne stopnje, načelo solidarnosti. Zdaj zakaj dvig prispevne stopnje? Vi pravite, da je denarja premalo ali dovolj? Kot minister me to vprašanje zalo jasno zanima. Ali je 3 milijarde 400 dovolj v zdravstvenem sistemu, glede na to, da ste sami uporabili sicer povprečje oziroma podatke v tem, v svoji predstavitvi in ste omenili, da je v letu 2018 bilo 2 tisoč 23 evrov na prebivalca evrov, ampak v resnici gre za podatke iz 2017, ker nikoli za preteklo leto Eurostat ne daje podatkov, ker jih ne more dati, ker jih obdeluje in zato dela vedno za eno leto pred tem, kakor izda Eurostat, to se pravi, da je to leto 2017 in ne 2018. In če vam povem, da za podatek 2010 je bil tisoč 542 evrov na glavo prebivalca Republike Slovenije, smo mi dvignili to povprečje kar konkretno od 2010 do 2017 in zato me zanima, ali je denarja dovolj? Če ga ni, povejte kje ga primanjkuje. Ali na osnovnem zdravstvenem zavarovanju, ali kje drugje? Namreč sami pravite tudi, da Slovenija daje najmanj iz žepa t.i. sredstev, ne poveste pa, da ga Slovenija daje zato, ker ima tudi najmanj v bistvu dodatnih zavarovanj, ki jih poznajo v tujini in istočasno, kar je še bolj pomembno, mi nimamo tistega, ki je relativno drag in ga bo treba vpeljati in to je dolgotrajna oskrba, o katerem ste sicer omenili in govorili, da je to nekaj, kar sledi in ko se bodo ta razmerja vzpostavila, potem bo seveda ta delež znatno večji iz lastnega žepa. Ampak, ker mi govorimo o javnih sredstvih, mene zanimajo, ali je javnih sredstev dovolj? V tem kontekstu mene zanimajo.

Vzdržen sistem javno zdravstvo da ali ne, sami pravite da, vsaj tako sem razumel iz tega vašega konteksta, vendar kolegica Brinovšek je omenila koalicijsko pogodbo, pa bom jaz bolj jasen pa bolj bom definiral. Ali ste jo prebrali oziroma, ali se z njo strinjate? Samo to rabim. Ja, zaradi tega, ker notri je niz enih dogovorov koalicije večih strank in od tega je odvisno, kakšne politike se bodo peljale. Politike ne pelje koalicije, politike na določenem resorju pelje minister, zato dostikrat koalicija svoje koalicijske pogodbe ne izvede in me zato zanima, da ali ne?

Pravite, v bistvu sami sebi postavite vprašanje in posredno nam s tem, ko želite ne odgovorite, ali boste ukinili dopolnilno zavarovanje in rečete: Viri financiranja, dvig prispevne stopnje, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zraven pa še davek za zdravstvo, kar je za mene novo, jaz to ne vem kaj to pomeni, bi vas prosil, če mi to definirate, kaj je to davek za zdravstvo. Davek na alkohol, tobak in sladke pijače. To so pa teme, ki smo jih v Državnem zboru vsaj v treh mandatih premlevali na debelo in ves čas in kar naprej ugotavljali, da je Slovenija po eni strani sicer, da so to krasni davki, ker za alkohol, pa tobak, pa sladke pijače se noben noče z njimi pregovarjati, pa reči: »Okej v redu, pa dajmo davke na nekaj, kar je slabo«, po drugi strani pa imamo v državi razglašeno vino za hrano, smo vinorodna država, kajne, in bomo najprej pokopali svoje proizvajalce vina. Potem pri tobaku ugotavljamo, da smo tako majhni, da vzpostavljamo tako imenovana dva črna trga, prvič, zaradi tega, ker polovica državljanov lahko gre kamorkoli v roku pol ure v sosednjo državo in kupi cigarete in trošarino plača tam in ne tu. In drug črni trg, ki pa je črni trg v klasičnem pomenu, ko švercajo na debelo cigarete; namreč, to se splača Italiji, Nemčiji, skratka, kjer gre za več desetmilijonske narode, kjer v bistvu imaš tak iztržek. Kar se pa sladkih pijač tiče, smo pa hitro ugotovili, da bomo uničili proizvajalce sladkih pijač - sam sem proti sladkim pijačam, jih ne pijem, in ne kadim, da ne boste narobe razumeli, ker zgleda tako, kot da sem zagovornik vseh treh stvari, ampak govorim o učinkovitosti in smiselnosti tega. Namreč, tako malo poberemo, glede na to, koliko škode naredimo tistim, ki proizvajajo sladke pijače. Ti izračuni so bili narejeni, mi bi pobrali za sladke pijače v tej državi na letni ravni 9 milijonov, naredili bi pa približno 100 milijonov škode. A veste, saj se strinjam, jaz bi prepovedal, če bi se le dalo, ampak fakti so, da to imamo in da je to problem. Razen če je to res nacionalni interes in mislimo, da bomo zaradi tega ozdravili vse naše malčke, ki prezgodaj pijejo preveč sladkih pijač, in na ta način rešili; ampak to je potem stvar konsenza.

Druga stvar, ki me še zanima, je predvsem… Jaz vas ne bom spraševal o Kliničnem centru, ker je nehigiensko, ker na ta vprašanja boste itak slej ko prej morali odgovarjati na preiskovalni komisiji, ker vam to ne uide. Ne uide vam zaradi tega, ker preprosto vsi, ki so bili involvirani v dobrem in slabem, bodo pač prišli na preiskovalko, zato da bodo pomagali razjasniti okoliščine, in zato bom to tam spraševal, ker tu nima smisla. In kar je še bolj pomembno, vi le postajate minister za nacionalno zdravje, ne pa za to, kaj se je dogajalo v Kliničnem centru. Vas bom pa vprašal nekaj drugega, kar je za mene ključno. Splošni zdravniki. Sami ste omenili v kontekstu, da je problem na primarnem zdravstvenem zavarovanju. Zdaj me pa zanima, kaj boste naredili kot minister, glede na to, da je bil Zakon o zdravstveni dejavnosti spremenjen in v 20. členu govori zelo jasno, pardon, o zdravniški službi, ki govori zelo jasno o tem, da lahko v zadnjem letniku specializanti splošne medicine oziroma družinske prakse začnejo opredeljevati paciente. Mi imamo 51 teh zdaj v zadnjem letniku, od tega jih danes opredeljuje samo 12. Teh opredelitev ni in imamo tu ogromen primanjkljaj. In ne vem, zakaj smo spreminjali zakon, če se tega ne izvaja. No, saj vam bom pomagal, tu bi ZZZS, pardon, Zdržavniška zbornica, da bom bolj natančen, da ne bo kdo narobe razumel, ker imajo zelo podobne črke, govorim o blagajni, morala spremeniti Pravilnik o specializacijah, pa tega ne naredi. Kakšen je vaš odnos do Zdravniške zbornice, ko pravzaprav ima javna pooblastila in tu že leta ugotavljamo, da prav ta Zdravniška zbornica, dostikrat ne vemo, ali je zdravniško društvo ali je to sindikat ali je to zdravniška zbornica, ki bi morala opravljati določena javna pooblastila, kjer pa predsednica sedi takole na drugem koncu pa reče, da nimajo niti resursov, da bi opravili nadzor.

Naslednja stvar, ki se mi zdi ključna, da odgovorite tudi na vprašanje…