Gospod predsedujoči, hvala lepa za besedo – tudi za ta odmik od te standardne prakse. Spoštovane, spoštovani.

Upam, da z svojimi pojasnili želim samo malo konteksta dodati k temu, kar je že bilo povedano. Ne bom kakorkoli zlorabil vaše zaupanje. Moje ime je Andrej Gnezda, prihajam iz Umanotere, nevladne organizacije. Namreč, mi smo precej delali na sporazumu TTIP in smo se precej tudi poglabljali v te zadeve. Delali smo tudi na sporazumu CETA, sporazumu z Vietnamom, sporazumu z Singapurjem, mehanizmom ISDS, mehanizmom ICS in tako dalje in tako dalje. Skratka, tukaj smo precej nekih izkušenj in znanj nabrali, če tako rečem, pa bi jih želeli nekoliko deliti z vami. Dejstvo je, da takrat ob prvih pogajanjih za sporazum z ZDA, smo tudi zbrali na evropski ravni 3,5 milijona podpisov, ki so nasprotovali pogajanjem oziroma sklenitvi sporazuma, tako z ZDA kot z CETO.

Zdaj pa, če preidemo v to, kar je predmet današnje seje Odbora za gospodarstvo, je pa dejansko nič drugega kot TTIP dvojka in ob tem bi želeli, glede samega mandata, opozoriti na dve zadevi. Prvič, mandat za TTIP ena, če se tako izrazim, med Evropsko unijo in ZDA, je še vedno odprt. Tako da ne razumem niti, kako je tehnično in pravno, ali te zadeve stojijo, da sedaj nov mandat dodajamo že obstoječemu, ne da bi prejšnjega zaprli.

Drugo, kar bi želeli vezano na mandat povedati je, da je iz gradiva vladnega oziroma predloga razvidno, da tudi ta mandat zoper ne bo javen. Se pravi, da se zgodba že sedaj ponavlja, še preden smo pričeli s pogajanji.

Bi pa rad opozoril, da predvsem na to, nekoliko bolj v tem gospodarskem kontekstu, glede na to, da je to seja Odbora za gospodarstvo, za Slovenijo je bila narejena študija koristi sporazum TTIP. In po tisti študiji, pripravila jo je Ekonomska fakulteta oziroma profesor Damijan s kolegi. V tisti študiji je Slovenija oziroma slovensko gospodarstvo na slabšem zaradi tega sporazuma. In sicer predvsem iz naslova tega, da se trgovinski tokovi preusmerjajo. Več bo poslovanja z Nemčijo in Ameriko na primer. Tisto, kar pa smo doslej poslovali mi za Nemčijo lahko prevzema ameriško podjetje in tako dalje. In drug sklepa ali pa sporočilo, ki ga je profesor Damijan v drugi študiji, konkretno v študiji o vplivih sporazuma Mercosur na Slovenijo želel poudariti oziroma je zapisal je, da četudi odpravimo carinske ali necarinske ovire, mala in srednja podjetja ne bodo kar tako skočila na ameriški trg. Ne pride do neke avtomatične dobrobiti za ta podjetja. Preprosto potrebujejo veliko več kot samo to, da se odpravi neke predpise. Prej nasprotno, mala in srednja podjetja bodo v bistveno slabšem položaju, ker preprosto večji lažje prevzamejo trge na drugih kontinentih.

Sedaj pa nekoliko o tem kontekstu v katerem bi želeli pričeti ta pogajanja. Prvič, ne vem kako je politično, ampak ta Evropska komisija, ki je to predlagal s trenutno poslavlja. Tako da ne vem, kako lahko o tako pomembni stvari se v izteku svojega mandata nekdo predlagan nekaj takega. Drugo pa je, kar je bilo že nekako omenjeno, da gre za precej neuravnoteženo izhodišče. Namreč, znano je, ZDA oziroma predsednik Trump grozi s carinami, določene je uvedel, z določenimi še grozi. In že takrat je bilo načelno stališče, kakor je tudi tukaj, Evropske unije, da pod prisilo oziroma pod grožnjo carin se Evropska unija z ZDA ne bo pogajala. Sedaj je to načelo nenadoma izginilo. Sedaj se že govori o tem, da se bomo pogajali z ZDA, čeprav te carine ostajajo. Drugo kar je tudi nekoliko bilo že omenjeno, v mandatu na strani Evropske komisije je bilo rečeno, vsi proizvodi z izjemo kmetijstva. Na strani ZDA mandat pravi drugače in vključuje tudi kmetijstvo. Ko so bili soočeni s tem so rekli, tako se pač ZDA pogajajo. Ta načelnost, kjer se ne bomo pogajali pod, bom rekel, prisilo oziroma grožnjami, tarif in carin očitno ne velja. Tudi na ravni Evropskega parlamenta, če niste zasledili, se mi zdi pomembno, da ste seznanjeni s tem. Evropski parlament je glasoval o tej resoluciji. Celo predsednik odbora za mednarodno trgovino Bernd Lange je predlagal, da se zavrne pričetek pogajanj. Preprosto ravno zaradi tega, kar sem ravnokar omenil, pa tudi druge točke podnebnih sprememb in dejstvo, da ZDA so napovedale izstop iz Pariškega sporazuma. K temu se vrnem še nekoliko kasneje. Ta resolucija, ki sicer ni zavezujoča in kjer Evropski parlament formalno v teh procesih nima formalne vloge, je bila zelo, bom rekel, sporna in problematična v Evropskem parlamentu. In na koncu dejansko po res obsežnem številu amandmajev, ki so bili vloženi na samo resolucijo na koncu ni bila izglasovana. Ne da ni bila potrjena, preprosto so zavrnili glasovanje o tej resoluciji, zato ker je šlo za tako velik, bom rekel, za tako sporno in diskutabilno zadevo.

Sedaj bi se pa želel vrniti še k točki podnebnih sprememb. To je bilo pa drugo načelno stališče Evropske komisije ali Evropske unije, da Evropska unija ne bo sklepala in se pogajala o sporazumih o prosti trgovini z državami, ki niso članice Pariškega sporazuma. ZDA ne le, da so napovedale izstop iz Pariškega sporazuma, še več, njihov vodja je praktično podnebni zanikovalec. In posledice tega se že neposredno čutijo sedaj. Že prej je bilo omenjeno, junija je bil dosežen dogovor z ZDA, da bomo uvozili več soje, ima izrazito negativne učinke na podnebje in pa več utekočinjenega plina, pridobljenega s hidravličnim lomljenjem, kjer je ta vpliv na podnebje še toliko večji. Se pravi, da že sedaj neposredno prispevamo bistveno več k izpustom na račun povečanja mednarodne trgovine, ki bo, še enkrat, slovenskemu gospodarstvu oziroma podjetjem prej škodila, kot pa pomagala. In se pripravljamo na to, da se bomo začeli pogajati dejansko tudi z ZDA. Se pravi, da smo vsaj v dveh točkah je Evropska unija že, bom rekel, lastna načela prezrla, jih zavrnila in sedaj nadaljuje s tem.

Na kratko bi še glede 2. točke, kjer je bilo govora o »conformity assessment« oziroma o cenah skladnosti. Kot je bilo že rečeno, toliko da ne bom kasneje, zato že sedaj. Gre za regulatorno sodelovanje kot je bilo že omenjeno in tudi tukaj smo v prvih pogajanjih videli kaj se tukaj dogaja. Obstajajo tveganja za posege v same postopke sprejemanja določenih predpisov in tako dalje. Bile so velike težnje po deregulaciji. To je bilo razvidno iz dopisov podjetij, ki so jih naslovila na Evropsko komisijo, na ameriško stran in tako dalje in tukaj dejansko preprosto je tveganje, da bo to vodilo v neko deregulacijo, v nižanje standardov, bodisi na področju kmetijstva, hrane, socialne varnosti in tako dalje. Vse to je že bilo videno in tukaj preprosto ni nobenih varovalk, tudi vloga nacionalnih parlamentov znotraj teh procesov postaja bolj okrnjena.

Zato, če sklenem. V Umanoteri preprosto pozivamo vas spoštovane članice, člani, da preprosto zavrnete te predloge stališče vlade in tako tudi sam pričetek pogajanj. V teh razmerah menimo in pod temi pogoji, da to preprosto ni razumna odločitev.

Hvala.