Spoštovani, hvala za besedo.

Levica nasprotuje sklepu Vlade, ki Evropsko komisijo pooblašča za začetek pogajanj o sporazumu z ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago. V Levici imamo občutek, da je to dejansko neke vrste prikriti TTIP pogajanja v zvezi, ki ga že poznamo, čeprav Evropska komisija zatrjuje, da gre za proces, ki ni povezan s TTIP, se pa pogajanja z ZDA tlakuje pod sprejemom najbolj problematičnih elementov TTIP skozi, bom rekel, kar zadnja vrata. S pogajanji z ZDA, ta ki se bodo spet začela, v bistvu se bojimo, da se bodo spet začele obujati teme, ki so že v času pogajanj glede TTIP zbujale zelo burne in ogorčene razprave tudi po ostalih parlamentih po Evropi in sicer gre zlasti za ogrožanje prehranskih, okoljskih, zdravstvenih in socialnih standardov. Pa postavljanje interesov mednarodnih korporacij pred nacionalne interese pa seveda, dejansko se spet favorizira te velike tvrdke oziroma mega gospodarske družbe. Po srečanju Juncker - Trump, je Evropska komisija lansko leto, junija 2018, sprejela številne ukrepe, ki so povečali uvoz plina pridobljenega s frackingom in gensko spremenjene soje iz ZDA. Ta praksa žal že malo spominja na overturo glede TTIP. EU je prav tako povečala uvoz gensko spremenjene soje za industrijsko kmetovanje iz katere v Evropi pridelujejo biodiselsko gorivo oziroma produkcijo biodiselskega goriva, čeprav so raziskave pokazale, da je ta dvakrat bolj škodljiv okolju kot fosilna goriva. Netransparentno vodenje pogajanj se bojimo, da se bodo spet dogajale iste zadeve, kot so se dogajale pri pogajanjih glede TTIP, ko so se pač zadeve skrivale, niso bile transparentne, nismo videli vseh papirjev, nismo videli vseh zapisnikov, raznoraznih in tu imamo v Levici zelo velik pomislek, ker dejansko, kako pri TTIP, tudi pri pripravah na ta pogajanja, na novi sporazum z ZDA, potekajo intenzivna zakulisna pogajanja med Evropsko komisijo in lobisti mednarodnih korporacij. Iz internih dokumentov, ki jih je Evropska komisija na poziv Corporate Europe of servertory(?) razkrila oktobra 2018, je razvidno, da je v štirih mesecih po sestanku med Junkerjem in Trumpom, Evropska komisija v zvezi z napovedanimi pogajanji za zaprtimi vrati opravila 49 sestankov z zunanjimi deležniki.

Zdaj bom pa povedal, dejansko zelo zanimivo statistiko, kaj se je dogajalo v bistvu na teh pogajanjih oziroma na teh sestankih. Iz seznama je razvidno, da je Evropska komisija le 5 sestankov opravila s sindikalnimi in okoljevarstvenimi organizacijami ter organizacijami za varovanje potrošnikov. Na ostalih 44 sestankih pa je razpravljala z zastopniki kapitala, delodajalskimi združenji, trgovsko zbornico ZDA, predstavniki gospodarskih družb iz ZDA, z farmacevtskim gigantom Eli Lilly, (?)živilsko podjetje Bange(?) in, in, in..

Tako da, se pač v Levici, smo zelo skeptični oziroma nasprotujemo temu sklepu in upamo, da bomo tudi deležni bolj transparentnega podajanja informacij, glede teh pogajanj oziroma tega sporazuma. Ker tudi, Republika Slovenija bi morala zahtevati transparentnost priprave pogajanj in samih pogajanj ter od Evropske komisije zahtevati, da javnosti razkrije vse informacije o sestavi izvršne delovne skupine in se pravi, potem tudi poročilo iz teh sestankov te delovne skupine, ker, če pogajanja o sporazumu ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo za širšo javnost sporno, potem jih pred javnostjo ni treba skrivati. Če pogajanja vsebujejo sporne elemente, ki jih je treba skrivati pred javnostjo, pa jih Vlada Republike Slovenije ne bi smela podpreti oziroma se pač izločiti iz pogajanj oziroma celo nasprotovati. Hvala.