Hvala lepa, predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi nekaj dodatnih pojasnil, obrazložitev ob predlogu stališča Republike Slovenije za omenjena sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago in o ugotavljanju skladnosti. Če mi dovolite, bi dal nekaj dodatnih pojasnil o obeh pogajalskih mandatih.

Torej, najprej nekaj o samem ozadju, čeprav sem prepričan, da dobro veste in poznate, pa vendar. Evropska unija in Združene države Amerike sta največji, najbolj integrirani gospodarstvi na svetu, o tem ni nobene dileme. Združene države Amerike so glavni izvozni trg industrijskega blaga iz Evropske unije in so za Kitajsko druga največja izvoznica industrijskega blaga v Evropsko unijo. Seveda je ob tem treba izpostaviti in omeniti tudi zelo močne tokove na področju investicij, na področju siceršnjega sodelovanja na ostalih področjih, od športa, kulture in tako naprej. Gre za dve območji, ki sta tradicionalno kulturno, če želite, tudi po vrednotah si najbližje. Zato ne preseneča, da sta predsednik Evropske komisije in predsednik Združenih držav Amerike 25. julija lani dosegla dogovor o začetku nove faze trgovinskega odnosa med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Cilj tega dogovora je olajšanje trgovine in preprečitev stopnjevanja trgovinskih napetosti. Mislim, da smo vsi seznanjeni, vsi smo tako ali drugače poslušali, videli in slišali o trgovinskih vojnah, ki se dogajajo. Najbolj je morda izpostavljena tista med ZDA in Kitajsko, a seveda tudi Evropa iz tega ni in ne more biti izvzeta. Globalno gospodarstvo je, kot pove že beseda »globalno«, tesno prepleteno, vpeto v vse dogovore, pa tudi nesporazume, tudi vojne, če želite. In zato je seveda še kako pomembno, da tudi v Evropi sledimo tem dogajanjem, ne samo to, da smo proaktivni, da se pravzaprav aktivno s svojo politiko poskušamo izogibati aktivnostim ali pa ukrepom, ki bi škodovali evropskemu, torej tudi slovenskemu gospodarstvu. Sprejeta je bila med drugim tudi izjava, na kateri temeljita tudi zadevna predloga pogajalskih smernic, torej ob tem dogovoru predsednika Evropske komisije in predsednika ZDA.

Najprej bi vam predstavil Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago. Pogajalske smernice predvidevajo sklenitev klasičnega sporazuma o prosti trgovini, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije. Vsebinsko gledano gre za sektorski sporazum, ker se nanaša na liberalizacijo industrijskih izdelkov. Cilj bodočega sporazuma je povečanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike in vzpostavitev novih gospodarskih priložnosti za nastanek novih delovnih mest ter za dvig gospodarske rasti na račun znižanja carin za industrijsko blago. Torej, pomembno je, da tudi s tem sporazumom, za katerega pogajanja naj bi se šele začela, pridemo do novih delovnih mest in seveda do večje konkurenčnosti pravzaprav obeh gospodarstev, na obeh straneh Atlantika. Sporazum mora biti popolnoma v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, tu ni nobene dileme. Predvidena je postopna recipročna odprava vseh carinskih in drugih dajatev na uvoz in izvoz industrijskih izdelkov po poreklu iz Evropske unije in Združenih držav Amerike. Pozor, kmetijski izdelki so izključeni iz pogajanj, to je pomembno, ker so bili - spomnimo se nazaj - v pogajanjih za tako imenovani TTIP, se pravi, čezatlantski sporazum med ZDA in Evropsko unijo, prav kmetijski izdelki ena izmed srži problema za marsikatero državo Evropske unije, tudi za Slovenijo med drugim. Upoštevala se bo občutljivost nekaterih izdelkov, kot so ribiški izdelki, energetika, okoljski učinek, ki izhaja iz različnih ureditev v Evropski uniji in ZDA. Tu bi še enkrat poudaril tudi ta okoljski učinek, ker govorimo o industrijskih izdelkih, to ni nepomembno. Veste, kakšen je odnos Združenih držav do Pariškega sporazuma in kakšen je odnos Evropske unije in Slovenije. Veste, da imamo v Sloveniji zelo visoke cilje, kar se tiče, vzemimo recimo izpustov CO2 do 2030, in mislim, da je prav tako. In seveda tudi tu bo morala Evropska unija zavzeti zelo jasno, da rečem, trdo stališče. Vse carine, davki, pristojbine ali dajatve pri izvozu in količinske omejitve ali zahteve za odobritev izvoza v drugo pogodbenico, razen izjem, določenih s sporazumom, naj bi se odpravile z začetkom veljavnosti sporazuma. Prehodno obdobje za postopno liberalizacijo bo kratko. Partnerici lahko uvedeta zaščitne ukrepe, protidumpinške ukrepe in izravnalne ukrepe v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Cilj pogajanj so tudi preferencialna pravila o poreklu, namenjena olajševanju trgovine med pogodbenicama. Smernice predvidevajo tudi institucionalni okvir ter učinkovit in zavezujoč mehanizem za reševanje sporov; tu gre torej za ta SDSS, reševanje sporov med državami.

V primeru, da Združene države Amerike ne bi spoštovale skupne izjave z dne 25. 7. 2018, je predvidenih več varovalk. Evropska komisija namreč pod ena lahko prekine pogajanja. Nadalje, Evropska komisija pred zaključkom pogajanj potrdi, da so Združene države Amerike odpravile vse ukrepe na podlagi Oddelka 232 Zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, ali Evropska unija lahko enostransko zadrži izvajanje določb sporazuma. Torej, imamo kar nekaj varovalk, mehanizmov, ki omogočajo, da če na koncu s pogajanji ne bi bili zadovoljni, ali pa potem, ko se nekaj dogovorimo, vidimo, da stvari ne gredo v smeri pričakovanj, lahko seveda to tudi ustavimo, da tako rečem.

Predstaviti bi želel še predviden vpliv bodočega sporazuma na gospodarstvo. Namreč, to je ena izmed - kot sem že uvodoma omenil - ključnih zadev. Evropska komisija bo v tem kontekstu pripravila študijo učinkov sporazuma. Tako Evropska unija kot Združene države Amerike imata nizke tarife za industrijsko blago. Povprečni carinski tarifi, ki se uporabljata za nekmetijske proizvode, sta okoli 4,2 oziroma 3,1 %. Kljub razmeroma nizkim tarifam bo zaradi velikega obsega trgovinske izmenjave odprava vseh carin na industrijsko blago pomembno vplivala na podjetja in potrošnike na obeh straneh Atlantika. Interna analiza Evropske komisije, uporabljen model splošnega ravnotežja Mirage, kaže, da bi odprava tarif za industrijsko blago koristila obema partnerjema približno v enaki meri. Izvoz blaga iz Evropske unije v Združene države Amerike bi se po tej analizi povečal za 8 %, izvoz ZDA v EU pa za 9 % do leta 2033. Odprava carin in s tem zmanjšanje stroškov lahko privede do pomembnih gospodarskih koristi izvoza malih in srednjih podjetij, ki so nesorazmerno obremenjena s stroški dajanja izdelkov na trg. In če zdaj v tem kontekstu prenesemo vse to na slovenski primer, kjer absolutno prevladujejo mala in srednje velika podjetja, potem lahko vidimo, da resne koristi od izničenja teh carin pričakujemo tudi za naša podjetja.

Blagovna menjava med Slovenijo in Združenimi državami Amerike je sicer v letu 2018 dosegla približno 1,1 milijardo evrov, od tega vrednost uvoza 550 milijonov in vrednost izvoza 569 milijonov evrov. Torej je Slovenija lani beležila presežek v blagovni menjavi z ZDA v vrednosti približno 19 milijonov evrov. Ni veliko, ampak pomembno je, da v bistvu s takšno gospodarsko velesilo, kot so ZDA, Slovenija beleži presežek. To še enkrat govori o tem, kako močno je pravzaprav izvozno usmerjena Slovenija oziroma slovensko gospodarstvo in kako pomemben je za Slovenijo izvoz in v tem kontekstu tudi takšni mednarodni trgovinski sporazumi, ki olajšajo pretok blaga med državami.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi in ob upoštevanju mejnih pozicij Republike Slovenije glede sklepanja trgovinskih sporazumov pripravilo predlog stališča, ki ga, če dovolite, ne bi bral v celoti. Vseeno bi tole, kar piše, no, če se strinjate, prebral, da imamo razčiščeno tudi to, kaj smo pravzaprav pripravili. Načeloma podpiramo Priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike in odpravi tarif za industrijsko blago. Tudi pričakujemo, da bodo Združene države Amerike pred zaključkom pogajanj odpravile vse ukrepe v zvezi z izvozom jekla in aluminija s poreklom iz Evropske unije, v skladu z Oddelkom 232 ameriškega Zakona o širitvi trgovine iz že omenjenega leta 1962, in da Združene države Amerike ne bodo uvajale neupravičenih novih ukrepov, torej, da bodo spoštovale vse zaveze, kot sem že omenil, iz dogovora iz 25. julija 2018. Tu sem zdaj kratko povzel te ključne zadeve, ki so v tem stališču. Če zaključim, Republika Slovenija podpira preferencialna pravila o poreklu, ki bodo olajševala trgovino.

Dovolite, da vam predstavim še Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj z ZDA za Sporazum o ugotavljanju skladnosti.

Torej, pogajalske smernice tu predvidevajo sklenitev sporazuma v izključni pristojnosti Evropske unije in, kot sem že dejal, v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Vseboval bo določbe o ugotavljanju skladnosti med pogodbenicami in načelo vzajemnosti, tudi to je bilo že omenjeno. Cilj sporazuma, smo že rekli, je olajšanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, na podlagi razvoja racionaliziranih postopkov za lažje priznavanje rezultatov ugotavljanja skladnosti. Visoka raven zaščite v Evropski uniji mora ostati v celoti ohranjena. Pogodbenici bosta preučili možnosti za uvedbo manj obremenjujočih zahtev za ugotavljanje skladnosti na podlagi ocene tveganj, povezanih s proizvodom, in medsebojnega priznavanja. Še naprej, sporazum bi moral vključevati tudi določbe za zagotovitev izboljšanih in učinkovitih postopkov in pristopov v sektorjih, v katerih so trenutno prisotne ovire, zlasti v strojnem, elektroenergetskem in elektronskem sektorju. V sporazumu bi moralo biti ustrezno obravnavano razmerje zadevnega sporazuma do trenutno veljavnih sporazumov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o vzajemnem priznavanju, ki so operativni na področju telekomunikacijske opreme, elektromagnetne združljivosti in pomorske opreme. Zdaj veljavni sporazumi o vzajemnem priznavanju določajo pogoje, pod katerimi Evropska unija in Združene države Amerike vzajemno sprejemata rezultate postopkov ugotavljanja skladnosti, ki jih opravijo organi za ugotavljanje skladnosti. Sporazumi vključujejo seznam relevantnih organov za ugotavljanje skladnosti, katerih rezultati se vzajemno priznavajo. Slovenija ima na tem seznamu en organ, to je Slovenski inštitut za kakovost, za področje elektromagnetne združljivosti. Smernice predvidevajo tudi institucionalni okvir in mehanizem za reševanje sporov in varovalke, v primeru, da ZDA ne bi upoštevala dogovora z dne 25. 7. 2018. Menimo, da so smernice dovolj splošne, da omogočajo evropski komisiji zadostno fleksibilnost v pogajanjih, hkrati pa zaščito mejnih pozicij in interesov Evropske unije. Slovenija torej podpira prizadevanje Evropskega komisije za odpravo nepotrebnih administrativnih ovir, ki podaljšujejo postopke, povzročajo dodatne stroške in ovire za podjetne na obeh straneh Atlantika ob upoštevanju že omenjenih torej mejnih pozicij. Zmanjšanje stroškov ugotavljanja skladnosti lahko prenese znatne gospodarske koristi zlasti za mala in srednja podjetja, kar sem tudi že omenil in predstavil. Torej predlog stališča Republike Slovenije v tem sklepu bi bil, Republika Slovenija načeloma podpira priporočilo za sklep sveta o odobritvi začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za sporazum o ugotavljanju skladnosti. Republika Slovenija podpira prostovoljno regulatorno sodelovanje z upoštevanjem avtonomije obeh strani ter najvišjo možno stopnjo transparentnosti. Še predlagamo, da Odbor Državnega zbora za gospodarstvo predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep sveta o pooblastilu za začetek pogajanj z združenimi državami o ugotavljanju skladnosti in Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago, torej to kar smo že prej rekli, podpre.

S tem bi zaključil to uvodno predstavitev. Pričakuje, da bo v razpravi tudi kakšno vprašanje. Tukaj je kar močna ekipa na tej strani in bomo z veseljem odgovorili oziroma pojasnili, če bodo še kakšna dodatna, torej potrebe po pojasnitvi omenjenega stališča. Bi pa torej še enkrat poudaril, da v tej fazi gre za nek standardni ustaljen postopek, ko se odloča šele o začetku pogajanj in seveda sledi še zelo dolga procedura, ogromno izmenjave mnenj, tudi stališč o tem, ko se bodo pogajanja tudi dejansko začela.

Najlepša hvala.