Dober dan! Sem Ksenija Dobrila in sem predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij, ki združujejo civilno družbo Slovencev v Italiji.

Spoštovana predsednica, cenjeni člani, cenjene članice komisije, lep pozdrav, hvala za povabilo.

Jaz bi se pridružila besedam, ki jih je izrekla naša senatorka, Tatjana Rojc. V naši sredi sedaj velja velika zaskrbljenost. Mislim, da je zagotovitev političnega predstavništva za Slovence v Italiji, ena od ključnih prioritet v tem trenutku. Rada bi opozorila, da če bi prvič v povojnem času v prihodnje prišlo do tega, da nimamo svojega predstavnika ali v senatu ali v parlamentarni zbornici, bi prišlo do dejanskega nižanja zaščite, kar je izrecno prepovedano po zaščitnem zakonu, kajti eden od zaključnih členov tega zakona to izrecno prepoveduje, da se po letu 2001 pride do znižanja zaščite, ki je bila že pred tem določena. Torej bi prišlo do kršitve zaščitnega zakona.

Moram reči, da je bistvena prisotnost našega predstavnika v parlamentarni skupščini ali senatu, kajti do sedaj smo imeli nepretrgan dialog z Vlado in z zakonodajnimi telesi. preko naših predstavnikov smo rešili nekatere bistvene težave na različnih pomembnih področjih – od šolstva, nazadnje do sistemskega financiranja. To je naša poslanka Blažinova v prejšnji mandatni dobi zelo lepo rešila in dala osnovo nemotenega in nepretrganega delovanja naših organizacij. Ravno tako je bil pojav teh… pred jesenjo, ko so bili ogroženi naši tiskani mediji, je preko pomoči senatorke Tatjane Rojc in usklajenimi posegi vseh naših komponent, pa tudi Slovenije, bilo to vprašanje rešeno, čeprav obstajajo odprta še nekatere vprašanja v zvezi z manjšimi mediji.

Rada bi opozorila, da je bilo bodisi za nemško manjšino in za frankoprovansalsko manjšino – to sta dve manjšini, ki sta ob ostalih priznani in imata poseben status, tako kot slovenska manjšina, ker sta… Smo jezikovni polotok, ker imamo referenčno matično državo, da za ti dve manjšini so bile najdene posebne prilagojene rešitve, kar se tiče političnega zastopstva. Izražam neko zaskrbljenost, da bi se to vprašanje reševalo mimo Ustave, torej mimo neke ustavne ureditve(?), ker to ne bi bilo trajnostno in tudi težje vzdržljivo. Mislim, da bi morali prav v Ustavi mi najti prostor, da se to zajamči, kajti ne nazadnje, kot je že povedala senatorka, 6. člen Ustave ščiti manjšine, ampak pri tem bi omenila tudi 3. člen Ustave, ki omenja prilagoditev in olajšave za najbolj občutljive segmente družbe, to se pravi se gre za neko pozitivno diskriminacijo in prav na to računamo, ker manjšine smo v taki družbeni poziciji. Volilni zakon ima to težavo, da se izhaja iz teritorija, naša manjšina pa ni strnjeno poseljena, je razpršeno in kakorkoli, katerokoli volilno okrožje ne bo zaobjemalo celega našega volilnega telesa. In spet bi apelirala na podporo Slovenije – kamorkoli greva s kolegom Valterjem Bandljem. Zadnjič, prejšnji teden sva bila v Rimu, sva reševala problem konvencije slovenskih programov nacionalke Radiotelevisione Italiana Rai, državne radijske hiše. Konvencija je bila podaljšana že petkrat brez bistvenih sprememb, mi pa si želimo nadgraditve in tudi tam je prišlo na Ministrstvu za informiranje in tisk do izraza, da dajte preko vašega ambasadorja, preko vaše Slovenije tudi na to pritiskati, ker to blagodejno vpliva in včasih pride do – mislim, je determinanto, da se to preko bilaterale tudi reši.

Hvala za besedo.